Jedro

Če mora sodišče v skladu z ZFPPIPP o posamezni zadevi odločiti na podlagi mnenja upniškega odbora in ta v 15 dneh po objavi zahteve za mnenje odločitve o mnenju ne sprejme, velja, da je izpolnjena procesna predpostavka za odločitev sodišča v zvezi z mnenjem upniškega odbora. Izjav, ki sta jih v tem postopku podala upniška odbora ni mogoče šteti za obrazloženi mnenji, vendar upniškega odbora ni mogoče prisiliti, da svoje mnenje obrazloži. Če njegovo mnenje ni obrazloženo (soglasje pa niti ni potrebno), se na ta način upniški odbor odpove možnosti za tvorno sodelovanje pri oblikovanju stališča sodišča prve stopnje o določenem predlogu, o katerem lahko poda mnenje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika B., d. o. o., za zunajsodno uveljavitev ločitvenih pravic na terjatvah do dolžnikovih dolžnikov M., d. o. o. in E., d. o. o., do zneska 21.659,56 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje upnik, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi upnika za zunajsodno uveljavitev ločitvenih pravic ugodi oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Na pritožbo upravitelj ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V postopku prisilne poravnave nad majhno, srednjo in veliko kapitalsko družbo je s predlogom prisilne poravnave dovoljeno ponuditi tudi prisilno prestrukturiranje zavarovanih terjatev (221.n člen ZFPPIPP). Prisilno prestrukturiranje učinkuje tako tudi na terjatve upnikov, ki niso privolili v sprejetje prisilne poravnave. Če je predmet načrta finančnega prestrukturiranja tudi prestrukturiranje zavarovanih terjatev za ločitvene pravice, s katerimi so te terjatve zavarovane, nastane posebna pravna posledica, in sicer mora zastavni upnik v takem primeru po začetku postopka prisilne poravnave za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice pridobiti soglasje sodišča (5. točka četrtega odstavka 221.n člena ZFPPIPP). Pravilo o soglasju sodišča za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice ima tako značilnost posebnega pravila - izjeme od splošnega pravila iz drugega odstavka 160. člena ZFPPIPP, po katerem začetek in tek postopka prisilne poravnave ne učinkuje za ločitvene upnike1. Iz navedene zakonske določbe nadalje izhaja, da sodišče zavrne soglasje, če je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, nujno za opravljanje podjema dolžnika. O tem soglasju odloči sodišče na podlagi mnenja upravitelja in mnenja upniškega odbora ločitvenih upnikov ter upniškega odbora nezavarovanih upnikov.

6. Iz podatkov spisa oziroma prijave terjatve (p. d. 11) izhaja, da je upnik B. v predmetnem postopku prisilne poravnave prijavil svojo terjatev v višini 21.659,56 EUR in ločitveno pravico, ki jo je pridobil v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v ... s sklepom opr. št. I 221/2019 z dne 22. 10. 2019, v okviru katerega je bila dovoljena tudi izvršba z rubežem denarnih terjatev do dolžnikovih dolžnikov M. d. o. o. in E. d. o. o. Sklep o izvršbi je bil dolžnikovima dolžnikoma vročen dne 25. 10. 2019, kar je pred začetkom predmetnega postopka prisilne poravnave dne 28. 10. 2019. Upnik je v prijavi terjatve navedel, da je s tem pridobil zastavno pravico na navedenih dveh terjatvah. Nato je upnik z vlogo z dne 9. 1. 2020 (p. d. 58) podal predlog, da mu sodišče izda soglasje za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice. Sodišče prve stopnje je upnikov predlog posredovalo v mnenje upravitelju, upniškemu odboru navadnih upnikov in upniškemu odboru ločitvenih upnikov. Iz zapisnika odbora ločitvenih upnikov (p. d. 91), na katerem je bil prisoten tudi upnik B., so upniki razpravljali o podanih zahtevah sodišča za soglasje, vendar so vsi prisotni ugotovili, da niso izpolnjeni pogoji, da bi o zahtevah odločali, zato sklepa v zvezi s tem niso sprejeli. Iz mnenja upravitelja (p. d. 94) izhaja, da je bistveno, da se opredeli, ali takšen način uveljavljanja ločitvene pravice bistveno vpliva na poslovanje dolžnika in ker Program finančnega prestrukturiranja vsebuje tudi prestrukturiranje zavarovanih terjatev, bi bilo po njegovem mnenju z unovčenjem premoženja potrebno počakati do zaključka postopka prisilne poravnave, zato predlaga, da sodišče soglasja ne da. Iz zapisnika druge seje upniškega odbora navadnih upnikov (p. d. 97) pa izhaja, da je odbor pod 5. točko sprejel sklep, da predlogu upnika nasprotuje.

7. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa navedlo, da upnik v zvezi z obstojem pogojev za podajo soglasja ni podal nobenih navedb, kar upoštevaje njegov predlog drži (p. d. 58). Sodišče je tudi opravilo postopek v zvezi s pridobitvijo mnenj upravitelja in obeh upniških odborov. Če mora sodišče v skladu s tem zakonom o posamezni zadevi odločiti na podlagi mnenja upniškega odbora in ta v 15 dneh po objavi zahteve za mnenje odločitve o mnenju ne sprejme, velja, da je izpolnjena procesna predpostavka za odločitev sodišča v zvezi z mnenjem upniškega odbora. Izjav, ki sta jih v tem postopku podala upniška odbora res ni mogoče šteti za obrazloženo mnenje, vendar upniškega odbora ni mogoče prisiliti, da svoje mnenje obrazloži. Če njegovo mnenje ni obrazloženo (soglasje pa niti ni potrebno), se na ta način upniški odbor odpove možnosti za tvorno sodelovanje pri oblikovanju stališča sodišča prve stopnje o določenem predlogu, o katerem lahko poda mnenje2. Sodišče prve stopnje pa kljub temu svoje stališče še vedno lahko oblikuje na podlagi drugih (vseh) podatkov v spisu in upoštevaje celotne okoliščine danega primera. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno tolmačilo zakonsko določbo 5. točke četrtega odstavka 221.n člena ZFPPIPP. Tudi upnik je namreč dolžan svoj predlog za podajo soglasja k zunajsodni uveljavitvi ločitvene pravice ustrezno utemeljiti in obrazložiti, saj pri sodnem odločanju ne gre za avtomatizem, temveč presojo vseh okoliščin danega primera. Pri tem je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo med drugim tudi na mnenje upravitelja iz katerega izhaja, da je potrebno z unovčenjem premoženja počakati do zaključka postopka prisilne poravnave, saj predvideva načrt finančnega prestrukturiranja tudi prestrukturiranje zavarovanih terjatev.

8. Sodišče je svojo odločitev nadalje oprlo tudi na dejstvo, da iz Načrta finančnega prestrukturiranja izhaja, da imajo ločitveni upniki svoje terjatve zavarovane tudi s terjatvami dolžnika do njegovih kupcev. Hkrati je ocenilo, da so terjatve dolžnikovih dolžnikov pomembne pri opravljanju podjema, saj s tem pridobi finančna sredstva za opravljanje svoje dejavnosti. Značilnost premoženja, ki je nujno za opravljanje podjema insolventnega dolžnika, nima le poslovno potrebno premoženje (prostori, stroji in druga oprema ter zaloge materiala in izdelkov), ampak imajo to značilnost navadno tudi terjatve insolventnega dolžnika do njegovih upnikov, saj je njihovo plačilo vir dolžnikove likvidnosti med postopkom prisilne poravnave3. 9. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da je dejstvo, da mora dolžnik terjatve do svojih kupcev nameniti za poplačilo obveznosti do ločitvenih upnikov, eden od pomembnih razlogov, da je postal insolventen, saj se s tem likvidna sredstva namenjajo za poplačilo starih dolgov in tega denarja ne more nameniti svojemu poslovanju. Taka ugotovitev sodišča prve stopnje ima podlago v Načrtu finančnega prestrukturiranja. Iz slednjega izhaja (5. stran), da so razlogi za težave (insolventnost): v pomanjkanju virov financiranja; da je prišlo v drugi polovici leta 2018 in začetku leta 2019 do nerednih in prepoznih dobav s strani proizvajalcev; da je zaradi lastniških povezav družba dolžna poravnavati stroške najema prostora družbi K. d. o. o., ki po kvadraturi precej presegajo potrebe družbe; zaradi pomanjkanja nadzora na procesni nabavni verigi (Supply Chain); da so se aktivnosti vezane na prenovo prodajnega programa družbe pričele izvajati prepozno; da oddelek tehnične službe zaradi pomanjkanja finančnih virov ni bil v celoti operativen, zato se projekti niso mogli dokončati; nekaj težav je tudi na področju servisa. Glede na tako predstavitev težav iz Načrta finančnega prestrukturiranja izhaja, da je zagotovitev finančnih sredstev ključna za prestrukturiranje družbe, saj družba finančnih prihodkov skorajda ne izkazuje (9. stran). Pozitivni denarni tok v devetih mesecih 2019 je družba namreč dosegla predvsem zaradi zmanjšanja zalog in poslovnih terjatev ter povečanja poslovnih dolgov (10. stran). Iz Načrta finančnega prestrukturiranja nadalje izhaja, da ima družba na dan 30. 9. 2019 za 588.188,77 EUR poslovnih obveznosti, ki so v celoti pokrite z zavarovanjem. Kratkoročne in dolgoročne poslovne obveznosti znašajo skupaj 1.764.790 EUR in presegajo kratkoročna sredstva za 889.839 EUR oz. za 2-krat (7. stran). Glede na tako višino zavarovanih terjatev iz Načrta finančnega prestrukturiranja izhaja (16. stran), da se za vse ločitvene terjatve izglasuje ali odlog celotne glavnice v višini 588.188,77 EUR, tako da so terjatve dokončno odplačane do konca leta 2026, ali pa da se te terjatve prenesejo kot stvarni vložek na podlagi sklepa o povečanju osnovnega kapitala pod v načrtu navedenimi pogoji.

10. Upoštevaje vse navedeno zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni preverjalo dejstev in okoliščin v zvezi s tem, da bi glede ločitvene pravice upnika bilo kakorkoli izkazano, da taka uveljavitev ločitvene pravice bistveno vpliva na poslovanje dolžnika. Take ugotovitve izhajajo, kot opisano, iz Načrta finančnega prestrukturiranja. Ob vsem povedanem pa obrazložitev sodišča prve stopnje tudi ni v nasprotju s samim seboj, sodišče prve stopnje pa pri odločanju tudi ni preseglo trditvene podlage.

11. Drži sicer trditev pritožnika, da v Načrtu finančnega prestrukturiranja (p. d. 75) ni naveden v seznamu terjatev ločitvenih upnikov na dan 30. 9. 2019 (Priloga 1). Vendar ne gre spregledati, da je upnik v prijavi terjatve sam navedel, da je ločitveno pravico pridobil šele 25. 10. 2019, presečni datum na spornem seznamu pa je 30. 9. 2019. Takrat pa upnik B. dejansko še ni bil ločitveni upnik, zato je upoštevaje stanje na dan 30. 9. 2019, navedeni upnik vključen v seznam navadnih upnikov (Priloga 2), kar je povsem točno in pravilno tudi na podlagi navedb upnika samega. Sta pa navedenemu upniku terjatev in ločitvena pravica v okviru Osnovnega seznama preizkušenih terjatev (p. d. 59 in p. d. 103) priznani, kar tudi navaja sam v svoji pritožbi. Zato ni utemeljena pritožba v delu, da terjatev upnika B. v Načrtu finančnega prestrukturiranja sploh ni upoštevana in se zato nanj finančno prestrukturiranje ne more nanašati. Iz tega razloga pa je enako neutemeljena pritožba tudi v delu, ko očita sodišču prve stopnje, da je svojo odločitev oprlo na načelo enakega obravnavanja upnikov iz katerega izhaja, da je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako (46. člen ZFPPIPP). Glede na opisano je insolventni dolžnik upniku B. priznal kot zavarovano terjatev, ne glede na dejstvo, da jo v Načrtu finančnega prestrukturiranja ni opisal kot tako, saj je načrt delan po stanju na dan 30. 9. 2019, ko upnik svoje terjatve sploh še ni imel zavarovane.

12. Pritožba sodišču prve stopnje tudi očita, da je v svoji obrazložitvi navedlo, da mora dolžnik terjatve do svojih kupcev namenjati za poplačilo obveznosti do ločitvenih upnikov, kar naj bi bil eden od pomembnih razlogov, da je insolventen. Slednje iz podatkov spisa res ne izhaja, vendar pa se ob vsem zgoraj navedenem izkaže, da taka navedba v obrazložitvi na odločitev sodišča ni imela pravno odločilnega vpliva. Pri tem pa tudi upnik v svoji pritožbi ne navede, kako bi prav ta kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, saj že vse ostale okoliščine kažejo na to, da je zagotovitev likvidnostnih sredstev bistvena za finančno prestrukturiranje, unovčenje terjatev pa eden od najhitrejših načinov pridobitve le teh.

13. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na vse pritožbene trditve, ki so pomembne za presojo in odločitev o pritožbi (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Dr. N. Plavšak, Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2017, str. 531. 2 Prim. sklep VSL Cst 235/2014 3 Ibid.