Jedro

Pravni interes za pritožbo mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, kot tudi v celotnem pritožbenem postopku, enako kot mora obstajati pravni interes za tožbo.

Izrek

I.Pritožba se zavrže.

II.Pravdni stranki krijeta sami, vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se ugotovi, da je izvršba oziroma zavarovanje terjatve z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti na nepremičnini parc. št. 4312/3, k.o. ... (ID ***), ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti pod opr. št. Z 118/2023 nedopustno do deleža 1/8 ter je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške (točka I. izreka izpodbijane sodbe) in odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki 733,20 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestnimi (točka II. izreka).

2.Zoper to sodbo se pravočasno po svojih pooblaščencih pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s predlogom na njeno spremembo v smislu ugoditve tožbenemu zahtevku v celoti oziroma podrejeno na njeno razveljavitev in vrnitev v novo sojenje. Sodišče je kršilo Ustavo RS ter Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP). Kot bistveno pritožba izpostavlja, da ima tožeča stranka na nepremičnini, ker je pridobila lastninsko pravico v pričakovanju, pravico, ki toženi stranki preprečuje izvršbo oziroma zavarovanje iz (obrazloženih) razlogov, in sicer, ker ima nevpisana lastninska pravica prednost pred neposlovno pridobljeno zastavno pravico; ker je bila tožena stranka obveščena o predmetnem prenosu lastninske pravice (in vpis v zemljiško knjigo ne bi ponudil dodatnega publicitetnega učinka); ker se izločitvena pravica v izvršilnem postopku pridobi s perfektnostjo razpolagalnega pravnega posla; ker razpolagalni pravni posel postane perfekten in začne učinkovati z dnem sestave notarskega zapisa (v primeru, da je vsebovan v zasebni listini, ki ni notarski zapis, pa z dnevom overitve podpisa na ZK dovolilo v zasebni listini - 3. točka tretjega odstavka 94. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZK-1); ker je sodišče v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da je odsvojitelj tožeči stranki izstavil in izročil ZK dovolilo (razpolagalni pravni posel); ker razpolagalni pravni posel učinkuje tudi proti tretjim (sodba VS RS II Ips 196/2010 z dne 28. 11. 2013), saj skladno s sodno prakso postane perfekten, ko je izvršen (izvršitev pa ne pomeni izročitve ZK dovolila pridobitelju, temveč overitev podpisa odsvojitelja na njem oziroma sestavo notarskega zapisa, v katerem je vsebovano ZK). Priglaša stroške.

3.Pritožba ni dovoljena.

4.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je izvršba oziroma zavarovanje terjatve z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti na nepremičnini parc. št. 4312/3, k.o. ... (ID ***), ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti pod opr. št. Z 118/2023 nedopustna do deleža 1/8. Zaključilo je, da tožeča stranka ni zadostila zakonskemu pogoju za pravno poslovno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ker ni poskrbela za vpis v zemljiško knjigo in je na obravnavani nepremičnini v zemljiški knjigi še vedno vpisan kot lastnik dolžnik A. A. Pri tem je brezpredmetno sklicevanje se tožeče stranke na vpisano zaznambo vrstnega reda pridobitve lastninske pravice, saj se je rok njene veljavnosti iztekel. Prav tako niso izpolnjeni pogoji za pričakovano lastninsko pravico, saj bi šlo, ob tehtanju varovanja zasebne lastnine dolžnika in pravice upnika do poplačila, za nesorazmerno zaščito dolžnika in zato privilegija pričakovane pravice ni priznati kot izjeme. Posledično je uporabilo pravilo iz 49. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), da je lastninska pravica pridobljena (šele) z vpisom v zemljiško knjigo.

5.Predpostavka za dopustnost pritožbe je verjetno izkazan obstoj pravnega interesa zanjo (četrti odstavek 343. člena ZPP). Navedeno pomeni, da bi v primeru, da bi bilo pritožbi pritožnika ugodeno, slednji na ta način dosegel ugodnejši pravni položaj. Pravni interes za pritožbo mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, kot tudi v celotnem pritožbenem postopku, enako kot mora obstajati pravni interes za tožbo. Pravni interes mora biti konkreten in neposreden. Na obstoj pravnega interesa mora paziti sodišče (tako prve kot druge stopnje) ves čas postopka po uradni dolžnosti. Če pravni interes po vložitvi pritožbe odpade, jo je treba zavreči ne glede na to, da je obstajal ob njeni vložitvi (274. člen ZPP).

6.Sodišče druge stopnje ugotavlja, kar evidentno izhaja iz listin, ki jih je k odgovoru na pritožbo predložila tožena stranka, in sicer, da se je izvršilni postopek, ugotovitev nedopustnosti katerega se v tem postopku zahteva, ustavil zaradi s strani upnika podanega umika izvršilnega predloga, v posledici katerega je izvršilno sodišče (Okrajno sodišče v Murski Soboti v zadevi Z 118/2023-37 dne 10. 7. 2025) izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da je postopek zavarovanja končan ter razveljavilo že opravljena izvršilna dejanja (vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti terjatve) na podlagi sklepa o zavarovanju z dne 18. 9. 2023 na 1/8 solastnem deležu nepremičnine dolžnika, parc. št. 4312/3 (ID ***). Posledično je zemljiškoknjižno sodišče (Okrajno sodišče na Vrhniki v zadevi Dn ... dne 12. 8. 2025) izdalo sklep, s katerim je po uradni dolžnosti izbrisalo zastavno pravico in zaznambo izvršljivosti terjatve. Umik je bil posledica dolžnikovega poplačila v izvršbi izterjevane terjatve.

7.V posledici navedenega, ko je bil izvršilni postopek, katerega nedopustnost je tožeča stranka s tožbo v tem postopku zahtevala, ustavljen, hkrati pa po uradni dolžnosti izbrisana zastavna pravica in zaznamba izvršljivosti na dolžnikovi 1/8 solastni nepremičnini, se izkaže, da tožeča stranka tudi v primeru, da bi bila njena pritožba utemeljena, z odločitvijo pritožbenega sodišča ne bi mogla doseči nikakršnega izboljšanja svojega pravnega položaja. Njen pravni položaj se ne bi spremenil. To pa pomeni, da za pritožbo tožeča stranka nima več pravnega interesa.

8.V posledici navedenega, ob ugotovitvi, da se pravni položaj z vsebinsko odločitvijo v postopku na drugi stopnji za tožečo stranko ne more več izboljšati, je sodišče druge stopnje pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (četrti odstavek 343. člena ZPP in 352. člen ZPP).

9.Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Prav tako krije stroške pritožbenega postopka, to je odgovora na pritožbo, tudi tožena stranka sama, saj z njim ni prispevala k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji (155. člen ZPP), upoštevaje pri tem dejstvo, da je bil (že pred vložitvijo odgovora na pritožbo)

-------------------------------

1Pritožba vložena 18. 6. 2025, odgovor na pritožbo 25. 8. 2025, umik izvršilnega predloga 13. 6. 2025, sklep izvršilnega sodišča o ustavitvi postopka zavarovanja in razveljavitvi že opravljenih izvršilnih dejanj 10. 7. 2025, sklep zemljiškoknjižnega sodišča o izbrisu 12. 8. 2025.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 343, 343/4, 352

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.