Jedro

Toženka sodišču kljub trikratnemu pozivu ni poslala popolnih upravnih spisov, zato sodišče ni moglo preveriti dejstev, na podlagi katerih izpodbijana odločba temelji in ki so v obravnavanem primeru sporna.

Opustitev predložitve popolnih upravnih spisov, predvsem listin, na kateri se odločbi upravnega organa prve in druge stopnje sklicujeta, sodišču v obravnavanem primeru onemogoča presojo zakonitosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta in tudi presojo skladnosti podatkov izpodbijane odločbe s podatki spisov. Breme dokazovanja v tem delu je na strani tožene stranke.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, delna odločba Upravne enote Piran št. 33900-13/2011-160 (13404) z dne 28. 11. 2013 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožečima strankama povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Upravni organ prve stopnje je z izpodbijano delno odločbo zavrnil zahtevo za denacionalizacijo zemljišča, v času nacionalizacije označenega s parcelno številko 2950/8 k.o. ... Iz obrazložitve odločbe izhaja, da sta prvotožnica in A.A. kot pravna naslednika po razlaščencu pokojnemu B.B. iz ..., pravočasno vložila zahtevo za denacionalizacijo podržavljene nepremičnine s parcelno številko 2950/8 k.o. ... Na podlagi ugotovitvenega postopka toženka ugotavlja, da navedena parcela danes predstavlja del parcel 1821/4, 1822/2, 1820/2 in 1821/2, vse k.o. ..., ki so danes v lasti fizičnih oseb. Ugotavlja, da so prejšnji lastnik oziroma njegovi dediči na podlagi dedovanja obdržali pravico uporabe na celotnem takratnem zemljišču z oznako parcela številka 2950/8 k.o. ... in upravičencu ni bilo odvzeto, pač pa so z navedeno nepremičnino prosto razpolagali v postopku dedovanja in pogodb, tako da ni pogojev za denacionalizacijo.

2. Upravni organ druge stopnje je zavrnil pritožbo tožnikov zoper izpodbijano odločbo. V obrazložitvi navaja, da je prvostopenjski upravni organ odločal na podlagi dopolnjenega ugotovitvenega postopka, v katerem je opravil dva ogleda zemljišča na terenu, in sicer 14. 11. 2013 in 28. 11. 2013. Iz zapisnikov z ogledov izhaja, da je bilo tožnici znano, da je bil ogled opravljen z namenom, da se na podlagi identifikacijskega potrdila, ki ga je izdelalo podjetje C. dne 16. 10. 2007 ugotovi, katere današnje parcele in v kolikšni meri predstavljajo podržavljeno parcelo. Ugotovljeno je bilo, da so deli parc. št. 1822/2 izmere 454 m2, 1821/2 v izmeri 75 m2 in 1820/2 v izmeri 17 m2, ki po navedenem identifikacijskem potrdilu predstavljajo prejšnjo parc. 2950/8, danes v lasti fizičnih oseb in sorodnikov upravičenca in so premoženje pridobili z dedovanjem in poravnavo, kar pomeni, da gre za premoženje, ki ni bilo prisilno odvzeto iz uporabe upravičencu oz. njegovim pravnim naslednikom.

3. Tožnika se s takšno odločitvijo ne strinjata in v tožbi med drugim navajata, da je toženka zmotno ugotovila dejansko stanje. Predvsem ni dokazala, kako naj bi severni del parcele številka 2946 postal del parcele 2950/8. Predlagata odpravo odločbe in vrnitev zadeve toženki v ponovni postopek ter vračilo stroškov postopka.

4. Tožba je utemeljena.

5. V zadevi je sporno, ali je pravilna ugotovitev toženke, da so prejšnji lastnik oziroma njegovi dediči na podlagi dedovanja obdržali pravico uporabe na celotnem takratnem zemljišču z oznako parcela številka 2950/8 k.o. ... in upravičencu ni bilo odvzeto, pač pa so z navedeno nepremičnino prosto razpolagali v postopku dedovanja in na podlagi pogodb, tako da ni pogojev za denacionalizacijo.

6. Glede na dejstvo, da parcela št. 2950/8 k.o. ... danes ne obstaja več, je navedeno odvisno predvsem od ugotovitve, kaj podržavljena parcela v naravi predstavlja danes, v čigavi lasti je ter kakšna je bila podlaga za prenos lastništva.

7. Navedena sporna ugotovitev prvostopenjskega upravnega organa temelji na predpostavki, da nekdanja parc. št. 2950/8 k.o. ... danes predstavlja dele parc. št. 1821/4, 1822/2, 1820/2 in 1821/2, vse k.o. ..., ki so v lasti D.D. in E.E., tožnice, F.F. in G.G. Toženka navaja, da sta se tožnika z navedenimi ugotovljenimi dejstvi seznanila, ko sta prejela Poročilo o ugotovljenem pravnem in dejanskem stanju zadeve z dne 22. 12. 2011, vendar glede njih nista ugovarjala. Drugostopenjski upravni organ sicer delno drugače, kot prvostopenjski upravni organ, ugotovi, da prejšnjo parc. št. 2950/8 k.o. ... predstavljajo deli današnjih parc. št. 1822/2 izmere 454 m2, 1821/2 v izmeri 75 m2 in 1820/2 v izmeri 17 m2, in se pri tem sklicuje na identifikacijsko potrdilo, ki ga je izdelalo podjetje C. dne 16. 10. 2007, ki naj mu tožnika ne bi ugovarjala. Sklicuje pa se tudi na ugotovitve z ogledov z dne 14. 11. 2013 in 28. 11. 2013. 8. Iz sicer laične tožbe smiselno izhaja, da se tožnika z ugotovitvijo toženke, kaj danes v naravi predstavlja tedanja parc. št. 2950/8 k.o. ..., ne strinjata in menita, da je toženka dejansko stanje napačno ugotovila.

9. Ker toženka sodišču kljub trikratnemu pozivu ni poslala popolnih upravnih spisov, sodišče ni moglo preveriti dejstev, na podlagi katerih izpodbijana odločba temelji in ki so v obravnavanem primeru sporna. Predvsem mu ni poslala Poročila o ugotovljenem pravnem in dejanskem stanju zadeve z dne 22. 12. 2011 ter pripomb tožnikov na prejeto poročilo, na katere se sklicuje prvostopenjski upravni organ, ter identifikacijskega potrdila, ki ga je izdelalo podjetje C. dne 16. 10. 2007 ter zapisnikov o ogledu z dne 14. 11. 2013 in 28. 11. 2013, na katera se sklicuje drugostopenjski upravni organ.

10. Opustitev predložitve popolnih upravnih spisov, predvsem listin, na kateri se odločbi upravnega organa prve in druge stopnje sklicujeta, sodišču v obravnavanem primeru onemogoča presojo zakonitosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta in tudi presojo skladnosti podatkov izpodbijane odločbe s podatki spisov. Breme dokazovanja v tem delu je namreč na strani tožene stranke.

11. Brez ustreznih spisov sodišče ni moglo presojati zakonitosti izpodbijane odločbe, to je, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, ali je bil postopek pravilno voden, niti ni moglo preveriti utemeljenosti tožbenih navedb. Sodišče predvsem ni moglo preveriti ugotovitve, na kateri izpodbijana odločba temelji, da so upravičenec do denacionalizacije oziroma njegovi pravni nasledniki obdržali pravico uporabe na celotnem takratnem zemljišču parc. št. 2950/8 k.o. ..., in z njo prosto razpolagali oz. je bila predmet dedovanja, kar je odvisno od ugotovitve, kako se je navedena parcela delila in kaj predstavlja v naravi danes.

12. Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in je izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek.

13. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, sta tožnika v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa v postopku nista imela odvetnika, se jima na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu priznajo stroški v višini 15,00 EUR.