11. 6. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 11. junija 2001

s k l e n i l o :

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1077/93 z dne 9. 12. 1993 v zvezi s sodbo Temeljnega sodišča v Novem mestu, Enote v Črnomlju, št. P 290/92 z dne 20.5.1993, sklep Okrajnega sodišča v Črnomlju, št. P 290/92 z dne 5. 8. 1998 ter sklep Temeljnega sodišča v Novem mestu, Enote v Črnomlju, št. P 290/92 z dne 24. 1. 1994 se zavrže.

2.Predlog A. A. za postavitev pooblaščenca za zastopanje v postopku z ustavno pritožbo št. Up-134/01 se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sodbi, s katerima je bil zavrnjen njegov zahtevek za razveljavitev kupoprodajne pogodbe, sklep, s katerim je bila zavržena njegova revizija zoper sodbo Višjega sodišča, ter sklep, s katerim mu je sodišče vrnilo nepopolno vlogo v popravo. Ustavnemu sodišču predlaga, naj mu postavi pooblaščenca, ki ga bo zastopal v postopku z ustavno pritožbo, saj si odvetnika zaradi nizkih dohodkov ne more privoščiti.

2.Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Po določbi 51. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Ustavna pritožba se vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba (prvi odstavek 52. člena ZUstS).

3.Sodba Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1077/93 z dne 9. 12. 1993 je bila pritožniku vročena najkasneje dne 19. 1. 1994, ko je zoper njo vložil revizijo. Ustavna pritožba, vložena dne 4. 4. 2001, je torej prepozna. Sklep Okrajnega sodišča v Črnomlju št. P 290/92 z dne 5. 8. 1998, s katerim je sodišče vrnilo pritožniku nepopolno vlogo v popravo, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega v skladu z drugim odstavkom 278. člena tedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4 /77 in nasl. - v nadaljevanju ZPP-77) sicer ni pritožbe.

4.Vendar pa razloge, ki se nanašajo na ta sklep, pritožnik lahko uveljavlja v pritožbi zoper morebiten sklep, s katerim sodišče v primeru, če vloga ni popravljena, tožbo zavrže. Šele po izčrpanju tega pravnega sredstva je mogoče šteti, da je procesna predpostavka izčrpanja pravnih sredstev po 51. členu ZUstS izpolnjena. Ustavna pritožba prav tako ni dopustna zoper sklep Temeljnega sodišča v Novem mestu, Enote v Črnomlju, št. P 290/92 z dne 24. 1. 1994. Zoper ta sklep je po določbi prvega odstavka 378. člena ZPP-77 dopustna pritožba. Pred izčrpanjem tega pravnega sredstva ustavna pritožba ni dopustna. Ustavno pritožbo zoper vse izpodbijane sodne odločbe je bilo zato treba zavreči.

5.Pritožnik je Ustavnemu sodišču predlagal, naj mu postavi pooblaščenca, ki ga bo zastopal v postopku pred Ustavnim sodiščem. Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP), katerega določbe Ustavno sodišče, v skladu s 6. členom ZUstS, smiselno uporablja v postopku z ustavno pritožbo, v prvem odstavku 170. člena določa, da sodišče prve stopnje na zahtevo stranke, če je ta popolnoma oproščena plačila stroškov postopka, odloči, naj stranko zastopa pooblaščenec, kadar je to nujno, da se varujejo njene pravice. Stranka, ki ji je postavljen pooblaščenec, je oproščena plačila dejanskih izdatkov in nagrade postavljenemu pooblaščencu (drugi odstavek 170. člena ZPP).

ZPP v prvem odstavku 170. člena določa, da sodišče stranki, ki je popolnoma oproščena plačila stroškov postopka, postavi pooblaščenca takrat, kadar je to nujno za varovanje njenih pravic. V obravnavani ustavni pritožbi pa ne gre za tak primer.

Pritožnikovo ustavno pritožbo je bilo treba zavreči zaradi tega, ker za odločanje o njej niso izpolnjene procesne predpostavke.

Tudi če bi ustavno pritožbo v pritožnikovem imenu vložil pooblaščenec, Ustavno sodišče iz razlogov, ki so razvidni iz tretje točke te obrazložitve, o njej ne bi moglo odločati. Zato je Ustavno sodišče zavrnilo pritožnikov predlog za postavitev pooblaščenca. Ker je bilo pritožnikov predlog treba zavrniti že iz zgoraj navedenega razloga, Ustavnemu sodišču ni bilo treba ugotavljati okoliščin v zvezi s pritožnikovim premoženjskim stanjem.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve in druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS, 6. člena ZUstS v zvezi s 170. členom ZPP ter prve alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Namestnica predsednika senata:

dr. Dragica Wedam-Lukić