Jedro

Glede na to, da je bilo tožnici (naknadno) omogočeno sodelovanje v obnovljenem postopku odločanja o izdaji soglasja stranki z interesom za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času, sodišče ugotavlja, da tožnica nima pravnega interesa za (vsebinsko) odločanje o predmetni tožbi. Odločitev v tem upravnem sporu namreč njenega pravnega položaja v konkretnem primeru ne more izboljšati, saj ji je toženka zaradi varstva pravic in pravnih koristi (že) omogočila sodelovanje v predmetnem postopku.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Tožeča stranka in tožena stranka trpita vsaka svoje stroške postopka.

III. Zahteva stranke z interesom A., za povrnitev stroškov postopka, se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka odločila, da se vlogi tožnice za priznanje stranske udeležbe v postopku izdaje soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času vlagatelju A. d. o. o. (v nadaljevanju stranka z interesom) za gostinski obrat B., za čas od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018, in za vročitev zahteve stranke z interesom za soglasje za podaljšani obratovalni čas B., zavržeta (1. in 2. točka izreka) ter da stroškov postopka ni (3. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica pri toženki vložila poziv za vročitev morebitne zahteve stranke z interesom za soglasje za podaljšani obratovalni čas B. in za vročitev tega soglasja, ter smiselno tudi vlogo za priznanje stranske udeležbe v postopku izdaje tega soglasja. Prvostopenjski organ je ugotovil, da je tožnica podala vlogo za priznanje statusa stranske udeleženke po tem, ko je bilo v postopku že odločeno (četrti odstavek 143. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), zato je njeno vlogo kot prepozno zavrgel (3. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Ker tožnici v tem postopku ni priznan status stranske udeleženke, je zavrgel tudi njeno vlogo za vročitev zahteve stranke z interesom za izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času za gostinski obrat B. 2. Drugostopenjski organ je z odločbo z dne 12. 4. 2018 tožničino pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnil (1. točka izreka), tožnici naložil v plačilo stroške pritožbe v višini 160,90 EUR (2. točka izreka) ter odločil, da posebni stroški v tem postopku niso nastali. V obrazložitvi je navedel, da sta bili vlogi tožnice dejansko vloženi prepozno, zato je v skladu z 248. členom v zvezi z 259. členom ZUP pritožbo zavrnil in potrdil izpodbijani sklep. Ugotovil je, da je sicer prvostopenjski organ ravnal napačno, ker v postopku izdaje soglasja z dne 28. 12. 2017 ni preveril, ali obstajajo osebe, ki so upravičene biti udeležene v postopku kot stranski udeleženci (44. člen ZUP). Zato je prvostopenjskemu organu naložil, naj preveri, ali so podani pogoji za obnovo postopka, v postopku obnove pa naj ravna v skladu s 142. členom ZUP in poskrbi, da bo tožnica seznanjena z vlogami, preuči pa naj tudi njene navedbe in utemeljitve glede pravnega interesa.

3. Tožnica v tožbi navaja, da je pri toženki zahtevala udeležbo v postopku izdaje soglasja za podaljšani obratovalni čas B. z namenom varovanja svoje pravice do nočnega miru in počitka po 8. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1) in s tem ustavnih pravic do zdravja, zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju Ustava RS), osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave RS), zasebne lastnine in pravice do doma. Zaradi obratovanja kavarne nima miru v prostorih svojega stanovanja in pisarne. Neposredno meječa kavarniška terasa nima protihrupnih ograd, stranka z interesom pa tudi ni ničesar storila za varstvo pred hrupom, čeprav bi morala. Na zunanji strani kavarniške terase so nameščene lučke, ki osvetljujejo njene neposredno meječe zasebne površine. Meni, da ima pravico do stranske udeležbe v postopku izdaje soglasja za podaljšani obratovalni čas, saj je neposredna soseda in uporabnica stanovanja, pisarne, terase, balkona, atrija in hodnika, ki mejijo na kavarniško teraso.

4. Dalje navaja, da je v odprtem roku zoper izpodbijani sklep vložila pritožbo in v njej hkrati pritožbo zoper samo soglasje, ker je šele iz izpodbijanega sklepa izvedela, da je bilo soglasje dejansko izdano. Meni, da je že iz podatkov v spisu toženke, predloženega zemljiškoknjižnega izpiska in pogodbe o nakupu stanovanja dokazano, da ima pravico do stranske udeležbe v tem postopku. Ker ji ta možnost ni bila dana, sta kršeni njeni pravici do izjave in enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS. Dopuščanje obratovanja gostinske dejavnosti ne more veljati neomejeno po 22. uri, ko imajo sosedi po 8. členu ZJRM-1 pravico do miru in nočnega počitka. Organ mora upoštevati tudi njene interese in pravice kot stanovalke in uporabnice lastniškega stanovanja. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep, drugostopenjsko odločbo in soglasje št. 321-93/2017 (630) z dne 28. 12. 2017 odpravi ter vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je v predmetni zadevi izdala sklep št. 321-93/2017-11 (630) z dne 29. 5. 2018, s katerim je tožnici naknadno priznana lastnost stranske udeleženke v postopku obnove izdaje soglasja k podaljšanemu obratovalnemu času gostinskega obrata B. z dne 28. 12. 2017, in sklep št. 321-93/2017-12 (630) z dne 29. 5. 2018, s katerim je ugodila tožničinemu predlogu za obnovo postopka, končanega z izdajo soglasja št. 321-93/2017 z dne 28. 12. 2017 za obratovanje gostinskega obrata B. v podaljšanem obratovalnem času. Tako ima tožnica v predmetnem postopku status stranke, upravni organ pa bo izvedel obnovo postopka ter pred odločitvijo o podaljšanem obratovalnem času opravil ustno obravnavo, na kateri bo zagotovljena prisotnost tožnice. S sklepom o obnovi postopka št. 321-93/2017-12 (630) z dne 29. 5. 2018 je bilo tudi odločeno, da se zadrži izvršitev izdanega soglasja št. 321-93/2017 z dne 28. 12. 2017. Glede na to meni, da tožnica nima več pravnega interesa za predmetno tožbo, saj ji je bila s sklepom št. 321-93/2017-11 (630) z dne 29. 5. 2018 priznana lastnost stranske udeleženke v tem postopku.

6. Stranka z interesom v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožnice in sodišču predlaga, naj tožbo zavrže. 7. Tožnica v pripravljalni vlogi navaja, da je toženka res izdala sklep št. 321-93/2017-11 z dne 29. 5. 2018, s katerim ji je priznala lastnost stranske udeleženke v postopku obnove postopka, končanega z izdajo predmetnega soglasja, ter da ta sklep dokazuje, da sta izpodbijani sklep in odločba nezakonita in nepravilna. Meni, da ima kljub dovoljeni obnovi še vedno pravni interes za uveljavitev zahtevkov iz tožbe, ker soglasje ni moglo postati dokončno. Nasprotuje podaljšanju obratovalnega časa zunanje kavarniške terase B. in vztraja pri vloženi tožbi.

8. Toženka v pripravljalni vlogi navaja, da je bil v predmetni zadevi 30. 8. 2018 že opravljen narok za ustno obravnavo z ogledom na terenu, ki se ga je udeležila tudi tožnica. Meni, da so tožničine navedbe neutemeljene in predlaga, naj sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

K točki I. izreka:

9. Tožba ni dovoljena.

10. Tožnik, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes ali pravovarstveno potrebo za vloženo tožbo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev tožbi pomenila zanj konkretno in neposredno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma da bi si s tožbo izboljšal svoj pravni položaj. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. 11. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ zavrgel tožničini vlogi za priznanje stranske udeleženke v postopku izdaje soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času stranki z interesom za gostinski obrat B., za čas od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018, in za vročitev zahteve stranke z interesom za soglasje za podaljšani obratovalni čas B. Nato pa je naknadno izdal sklep št. 321-93/2017-12 (630) z dne 29. 5. 2018, s katerim je ugodil tožničinemu predlogu za obnovo postopka, končanega z izdajo soglasja št. 321-93/2017 z dne 28. 12. 2017 za obratovanje gostinskega obrata B. v podaljšanem obratovalnem času in odločil, da se izvršitev navedenega soglasja zadrži, ter še sklep št. 321-93/2017-11 (630) z dne 29. 5. 2018, s katerim je tožnici priznal lastnost stranske udeleženke v postopku obnove izdaje soglasja k podaljšanemu obratovalnemu času gostinskega obrata B. z dne 28. 12. 2017. 12. Glede na takšno procesno situacijo, torej ko je tožnici (naknadno) omogočeno sodelovanje v obnovljenem postopku odločanja o izdaji soglasja stranki z interesom za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času, sodišče ugotavlja, da tožnica nima pravnega interesa za (vsebinsko) odločanje o predmetni tožbi. Odločitev v tem upravnem sporu namreč njenega pravnega položaja v konkretnem primeru ne more izboljšati, saj ji je toženka zaradi varstva pravic in pravnih koristi (že) omogočila sodelovanje v predmetnem postopku. S tem je doseženo oziroma zaobseženo tisto, kar si je tožnica prizadevala doseči v tem upravnem sporu. Tožnica bo namreč v postopku odločanja o izdaji soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času za gostinski obrat B. kot stranska udeleženka lahko uveljavljala vse svoje pravice in pravne koristi ter se izjavila o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, tudi o tistih, ki jih navaja v predmetnem upravnem sporu. Prvostopenjski organ pa bo na podlagi podatkov, zbranih v prejšnjem in v obnovljenem postopku, izdal odločbo o zadevi, ki je predmet postopka, s katero lahko pusti prejšnjo odločbo, ki je predmet obnove, v veljavi, ali pa jo odpravi ali razveljavi in nadomesti z novo (prvi odstavek 270. člena ZUP). Organ bo torej moral izdati odločbo ne glede na to, ali podatki, zbrani v obnovljenem postopku, narekujejo spremembo prejšnje odločbe ali ne. Zoper odločbo, izdano v obnovljenem postopku, pa bo lahko tožnica uveljavljala pravna sredstva (271. člen ZUP).

13. Ker je torej, kot obrazloženo, očitno, da vsebinska obravnava predmetne tožbe ne bi privedla do izboljšanja tožničinega pravnega položaja, je sodišče tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

14. Ob ugotovitvi, da pravni interes tožnice ni podan, se sodišče do preostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo. Iz istih razlogov, ker niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe, tudi ni razpisalo glavne obravnave in izvajalo predlaganih dokazov.

K točki II. izreka:

15. Odločitev o stroških tožnice in toženke temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo (med drugim) zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

K točki III. izreka:

16. Sodišče je zavrnilo tudi stroškovni zahtevek stranke z interesom A. d. o. o. Ker ZUS-1 ne ureja povrnitve stroškov postopka stranki z interesom, se uporablja 154. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, povrniti nasprotni stranki in njenemu intervenientu stroške. Ker se je stranka z interesom zavzemala za zavrženje tožbe in je sodišče tako tudi odločilo, bi bila načeloma upravičena do povrnitve stroškov postopka. Vendar pa se po prvem odstavku 155. člena ZPP povrnejo le potrebni stroški, zato je treba ugotoviti, ali so navedbe stranke z interesom take, ki so bile pomembne za razjasnitev zadeve oziroma, ki so vplivale na odločitev sodišča. Po presoji sodišča stranka z interesom takšnih navedb ni podala, saj je sodišče lahko odločilo že na podlagi izpodbijanih upravnih aktov in spisne dokumentacije, tako da navedbe stranke z interesom niso vplivale na odločitev sodišča. Zato stranki z interesom stroškov postopka ni mogoče priznati. Tako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015.