Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V postopku odločanja o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča sodišče pri določitvi socialnovarstvenega zavoda upošteva želje in osebne okoliščine osebe ter morebitni predlog najbližje osebe. Pred odločitvijo sodišče pridobi tudi mnenje socialnovarstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeščena.
V skladu z določbo 77. člena ZDZdr se zadržanje določi za dobo največ enega leta, kar pomeni, da čas zadržanja začne teči šele od dneva sprejema nasprotne udeleženke v SVZ, ne pa že od dneva izdaje sklepa prvostopnega sodišča.
Ob reševanju pritožbe se izpodbijani sklep razveljavi v zapisu „od izdaje sklepa, t.j. do 27. 2. 2018“, sicer se pritožba zavrne in v nerazveljavljenem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče odločilo, da se nasprotno udeleženko sprejme v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda Dom L., in sicer za obdobje enega leta od izdaje sklepa, to je do 27. 2. 2018. 2. Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija udeleženec Dom L. zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja, da ima udeleženec dva varovana oddelka in to oddelek za osebe s težavami v duševnem zdravju, kjer je prostora za osem uporabnikov ter oddelek za osebe z več motnjami, kjer je prostora za dvanajst uporabnikov. Oba oddelka sta prezasedena in tako udeleženec, ki nima oddelka za osebe z demenco, varovanki D.L. ne more zagotoviti ustreznih storitev, kot to določa Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (nadalje Pravilnik). Nadalje še izpostavlja, da nasprotne udeleženke na varovani oddelek za osebe s težavami z duševnim zdravjem ni mogoče namestiti zaradi varstva ostalih varovancev in tudi same nasprotne udeleženke. Zaradi prezasedenosti oddelka za osebe z več motnjami nasprotne udeleženke tudi ni mogoče namestiti zaradi prezasedenosti, zraven tega pa glede na naravo bolezni nasprotne udeleženke obstaja nevarnost konfliktnih situacij med nasprotno udeleženko in ostalimi varovanci. S sprejemom v varovani oddelek bi v predmetni zadevi bila kršena določba 4. alineje 74. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) in določba 17. člena Pravilnika. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Varovani oddelek je oddelek socialnovarstvenega zavoda, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka 2. člena ZDZdr). Brez privolitve se oseba sprejme v obravnavo v varovanem oddelku, če je akutno bolnišnično zdravljenje končano ali ni potrebno; če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju, ali na drug način; če ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja; če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči izven socialnovarstvenega zavoda in če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva (75. člen v zvezi s 74. členom ZDZdr).
5. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da pri nasprotni udeleženki, ki boleha za kronično in napredujočo duševno motnjo - alzeheimerjevo demenco, obstajajo vsi razlogi za namestitev nasprotne udeleženke v varovani socialnovarstvenega zavoda po določbi 75. člena v zvezi s 74. členom ZDZdr. Tako je tudi presodilo, da so pri Socialno varstvenem zavodu Dom L. izpolnjeni pogoji za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnovarstvenega varstva.
6. V skladu z 79. členom ZDZdr v postopku odločanja o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča sodišče pri določitvi socialnovarstvenega zavoda upošteva želje in osebne okoliščine osebe ter morebitni predlog najbližje osebe. Pred odločitvijo sodišče pridobi tudi mnenje socialnovarstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeščena. V skladu z navedeno določbo je prvostopno sodišče tudi postopalo in je pri petih Socialno varstvenih zavodih (nadalje SVZ) pridobilo mnenja, na podlagi katerih je ugotovilo, da dva SVZ ne izpolnjujeta pogojev za namestitev v varovani oddelek, trije SVZ (SVZ D., H. in Dom L.) pa razpolagajo z ustreznimi verificiranimi varovanimi oddelki, vendar nasprotne udeleženke ne morejo sprejeti, ker so njihove prostorske možnosti zasedene oziroma presežene. Tak odgovor je prvostopno sodišče prejelo tudi od udeleženca SVZ Dom L.(l. št. 55) in so tako protispisna pritožbena izvajanja, da navedeni SVZ ne razpolaga z verificiranim varovanim oddelkom za sprejem nasprotne udeleženke. Sicer pa tudi iz pritožbe izhaja, da SVZ Dom L. razpolaga z varovanim oddelkom za osebe z več duševnimi motnjami, med katere se po presoji pritožbenega sodišča razvršča tudi alzeheimerjeva demenca, za katero boleha nasprotna udeleženka.
7. Tako pa ni pritrditi pritožbenim izvajanjem, da niso izpolnjeni drugi pogoji za sprejem v SVZ, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva (6. alineja prvega odstavka 74. člena ZDZdr), in sicer da zavod ne izvaja storitve, ki jo nasprotna udeleženka potrebuje in kot to določa 17. člen Pravilnika.
8. V zvezi s prezasedenostjo pa se pritožbeno sodišče lahko le pridružuje že sprejetemu mnenju VS RS v sklepu II Ips 155/2016 (enako sklep VS RS II Ips 205/2016 in odločbe višjih sodišč, npr. sklep VSL I Cp 2059/2016), iz katerega izhaja, da v primeru, ko se več SVZ sooča z enakimi prostorskimi problemi, kot pritožnik, bi bila edina preostala možnost v resnici ta, da se SVZ, ki naj osebo sprejme, sploh ne določi. Takšna odločitev pa bi bila nezakonita in protiustavna. Nezakonita zato, ker bi sodišče ne udejanjilo obveznosti odločiti po drugem odstavku 48. člena ZDZdr. Protiustavna pa zato, ker bi bile ogrožene ustavno varovane dobrine. Zraven tega prostorske težave pritožnika ne morejo privesti do neizvajanja nujnih ukrepov sodišč iz 75. člena ZDZdr, ker bi bilo to nedopustno z vidika zagotavljanja ustreznega varstva osebam, ki ga neizogibno potrebujejo. Ob vsem pa velja še dodati, da je pri izbiri izmed treh primernih SVZ, sodišče določilo SVZ Dom L. tudi iz razloga, ker je bila takšna želja otrok prizadete osebe (možnost obiskov), kar pa je tudi v skladu z določbo 79. člena ZDZdr.
9. Pritožbeno sodišče je v posledici pravilne uporabe materialnega prava izpodbijani sklep razveljavilo v zapisu „od izdaje sklepa, t.j. do 27. 2. 2018“. Navedeni zapis namreč pomeni, da se nasprotna udeleženka zadrži v varovanem oddelku do 27. 2. 2018, kar je eno leto od izdaje izpodbijanega sklepa. V skladu z določbo 77. člena ZDZdr se zadržanje določi za dobo največ enega leta, kar pomeni, da čas zadržanja začne teči šele od dneva sprejema nasprotne udeleženke v SVZ, ne pa že od dneva izdaje sklepa prvostopnega sodišča. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep v delu, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
10. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v zvezi s prvim odstavkom 366. členom in drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (37. člen ZNP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).
1. Pritožbeni stroški niso priglašeni.