Jedro

Glede na določbo 9. člena ZBPP, po kateri brezplačna pravna pomoč ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke, v konkretnem primeru upnika v izvršilni zadevi, je tožena stranka pravilno zaključila, da je tožnica predlagala oprostitev plačila stroškov v zvezi z ugovorom kot edinim pravnim sredstvom Ker v ZBPP ni določeno drugače, učinkuje oprostitev plačila sodne takse, tudi ko se o njej odloča v okviru postopka dodelitve brezplačne pravne pomoči, od dneva, ko je vložena vloga za oprostitev (1. odstavek 13. člena ZST-1), v konkretnem primeru pa je taksna obveznost za plačilo sodne takse za ugovor nastala z dnem njegove vložitve, to je dne 29. 8. 2011, torej pred vložitvijo prošnje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo z dne 30. 8. 2011 za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega postopka v izvršilni zadevi opr. št. In 162/2011. Tožena stranka je vpogledala v sodni spis navedene zadeve, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Kopru, in ugotovila, da je v izvršilni zadevi tožnica dolžnica in da je bila zaradi izterjave stroškov pravdnega postopka (na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe) in stroškov izvršilnega postopka zoper njo dovoljena izvršba na nepremičnine s sklepom, opr. št. In 162/2011 z dne 18. 8. 2011. Citirani sklep je bil tožnici vročen dne 23. 8. 2011, dne 29. 8. 2011 je zoper njega vložila ugovor. Glede na to, da je ugovor dolžnika edino pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi in da ga je tožnica v konkretnem primeru vložila sama, so pri tem nastali le stroški plačila sodne takse. Ker pa brezplačna pravna pomoč v primeru oprostitve plačila stroškov sodnega postopka ne zajema oprostitve plačila sodnih taks, saj o oprostitvi sodnih taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke (12. člen Zakona o sodnih taksah – Uradni list RS, 37/08 in 97/10, v nadaljevanju ZST-1), je prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila.

Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da tožena stranka ni upoštevala, da je upnikov odvetnik dne 4. 10. 2010, v zadevi opr. št. I 463/2010, prejel plačilo v višini 472,00 EUR, vendar je bil kljub temu izdan sklep o dovolitvi izvršbe, opr. št. I 463/2008 z dne 23. 1. 2009. Tožena stranka je njeno vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči napačno razlagala, da je predlagala zgolj oprostitev plačila sodne takse, o kateri odloča Okrajno sodišče, pač pa je na podlagi določbe 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01 s spremembama, v nadaljevanju ZBPP) predlagala oprostitev plačila sodnih stroškov, o katerih odloča Služba za brezplačno pravno pomoč. Nedopustno je namreč, da si upnik z izvršilnimi stroški še enkrat poplača dolg. Na podlagi navedenega sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi) in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis, ki se nanaša na zadevo, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Iz upravnega spisa izhaja, da je predmet te zadeve odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči tožnici v zadevi opr. št. In 162/2011, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Kopru, v kateri tožnica nastopa kot dolžnica, in sicer je tožnica predlagala, da se jo oprosti „sodnih izvršilnih“ stroškov. V tožbi toženi stranki očita, da je njeno prošnjo napačno razumela in smiselno navaja, da je predlagala oprostitev plačila upnikovih stroškov, saj je sicer upniku „omogočeno, da si skozi stroške še enkrat poplača dolg“. Glede na določbo 9. člena ZBPP, po kateri brezplačna pravna pomoč ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke, v konkretnem primeru upnika v izvršilni zadevi, je po presoji sodišča tožena stranka pravilno zaključila, da je tožnica predlagala oprostitev plačila stroškov v zvezi z ugovorom kot edinim pravnim sredstvom zoper sklep Okrajnega sodišča v Kopru, ki je bil v zadevi opr. št. In 162/2011 izdan dne 18. 8. 2011. Dodelitve brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev ugovora tožnica ni predlagala, iz podatkov upravnega spisa pa izhaja, da je dne 29. 8. 2011 zoper citirani sklep sama vložila ugovor. Edini strošek, ki je tako tožnici nastal in se nanaša na zadevo opr. št. In 162/2011, je strošek sodne takse za ugovor, ki pa je bil vložen že pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (prošnja je bila vložena dne 30. 8. 2011). Ker v ZBPP ni določeno drugače, učinkuje oprostitev plačila sodne takse, tudi ko se o njej odloča v okviru postopka dodelitve brezplačne pravne pomoči, od dneva, ko je vložena vloga za oprostitev (1. odstavek 13. člena ZST-1), v konkretnem primeru pa je taksna obveznost za plačilo sodne takse za ugovor nastala z dnem njegove vložitve (1. točka 1. odstavka 5. člena ZST-1), to je dne 29. 8. 2011, torej pred vložitvijo prošnje. Glede na vse navedeno je tožena stranka odločila skladno z določbami ZBPP in ZST-1, ko je tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila.

Po povedanem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) po tem, ko je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni.

Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama ni sporno, in je sodišče v tej zadevi presojalo pravilnost uporabe materialnega prava in ravnanje tožene stranke po pravilih postopka, je na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena ZUS-1 odločitev sprejelo na nejavni seji.