Jedro

Določba 20. člena Pravilnika o pogojih hrambe predstavlja specialno določbo v razmerju do tar. št. 3 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu sroškov v zvezi z njihovim delom. Pravilnik o pogojih hrambe je namreč poseben pravilnik, ki ureja specifično situacijo hrambe predmetov zaseženih v kazenskem postopku (in postopku o prekršku) in v okviru tega pravilnika je posebej urejena tudi tarifa za plačilo hrambe in povračilo stroškov v zvezi s hrambo, pri čemer pa tretji odstavek 20. člena Pravilnika o pogojih hrambe ne določa zgolj drugačne cene posamezne manipulacije, temveč glede na besedilo te določbe omejuje upravičenost do plačila nagrade za manipulacije na enkratni znesek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se izvršitelju na podlagi obračuna in računa z dne 23. 9. 2019 prizna in izplača stroške za hrambo predmeta - osebnega avtomobila znamke Renault, tip Clio, za obdobje od 1. 9. 2019 do 6. 9. 2019 v višini 31,88 EUR z vključenim 22 % DDV, da bo ta znesek nakazan iz sredstev sodišča na transakcijski račun sodnega izvršitelja v 30. dneh po prejemu računa oziroma dobropisa na sodišče, ki ga sodni izvršitelj izda po pravnomočnosti tega sklepa, ter da se višji zahtevek sodnega izvršitelja zavrne.

2. Zoper tak sklep se pritožuje sodni izvršitelj po pooblaščenki zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve materialnih določil predpisa, ki ureja prekrška (1. do 3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1). Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se izvršitelju prizna tudi stroške manipulacije v znesku 21,42 EUR ter pripadajoči materialni stroški, kot tudi stroški pritožbenega postopka v skladu s priloženim stroškovnikom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Su 574/2019 z dne 15. 3. 2019 o prenosu pristojnosti prekrškovnih zadev na podlagi določila 105.a člena Zakona o sodiščih (ZS) je v predmetni zadevi o pritožbi odločalo Višje sodišče v Celju.

5. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je izvršitelj v predmetni zadevi hrambo zaseženega osebnega vozila za čas od 1. 9. 2019 do 6. 9. 2019 z obračunom z dne 23. 9. 2019 obračunal: (-) strošek hrambe v znesku 19,28 EUR, (-) strošek manipulacije s predmeti v znesku 21,42 EUR, (-) strošek obračuna v znesku 5,00 EUR in (-) materialne stroške v znesku 2,32 EUR, kar skupaj z 22 % DDV znaša 59,32 EUR. Sodišče prve stopnje izvršitelju ni priznalo stroška manipulacije s predmeti, ki je priglašen v obračunu pod zaporedno številko 16 v znesku 21,42 EUR, ker iz 20. člena Pravilnika o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku in vpisu v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja (Ur. list št. 54/02, v nadaljevanju Pravilnik o pogojih hrambe) ne izhaja, da bi izvršitelju pripadalo plačilo za vsakokratno manipulacijo s predmetom, manipulacijo pa je izvršitelj že obračunal s predhodnim obračunom. Pri tem se je sodišče prve stopnje sklicevalo na stališče sodne prakse, ki izhaja iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani PRp 489/2012 z dne 9. 5. 2012. 6. Pooblaščenka sicer pravilno navaja, da se na podlagi besedila tar. št. 3 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Uradni list RS št. 18/2003) kot manipulacija šteje vsako upravljanje z blagom, tovorom oz. predmeti, saj tarifna št. 3 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev opredeljuje manipulacijo blaga kot natovor, iztovor ali pretovor ter določa, da izvršitelju pripada plačilo za vsako manipulacijo posebej. Vendar pa je v nasprotju z mnenjem pooblaščenke pravilno stališče sodišča prve stopnje, da iz določbe 20. člena Pravilnika o hrambi ne izhaja, da bi izvršitelju pripadalo plačilo za vsakokratno manipulacijo s predmetom.

7. V predmetni zadevi gre za hrambo v skladu z Uredbo o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami (Uradni list RS 22/2002, 8/07, 48/07, 102/12), ki določa postopek upravljanja s predmeti, ki so bili zaseženi v kazenskem postopku ali v zvezi z njim in izročeni sodišču v hrambo ali je sodišče odredilo njihovo hrambo, in se smiselno uporablja tudi v primeru zasega predmetov v postopku o prekršku. Glede stroškov hrambe po tej uredbi, drugi odstavek 4. člena Uredbe določa, da tarifo za plačilo na podlagi te uredbe opravljenega dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja določi minister s pravilnikom iz petega odstavka 3. člena te uredbe. Gre za zgoraj omenjeni Pravilnik o hrambi, ki v prvem odstavku 17. člena določa, da se plačilo pooblaščenega izvršitelja za opravljeno delo in povrnitev dejanskih stroškov, ki jih je imel s hrambo in opravljanjem, obračuna v skladu z določbami tega pravilnika. Le glede vrednotenja plačila za delo in povračilo tistih stroškov, ki so opredeljeni v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, se smiselno uporabljajo pravila tarife, razen če je s tem pravilnikom določeno drugače, medtem ko se v skladu s tretjim odstavkom 17. člena Pravilnika o pogojih hrambe glede načina in obračuna plačila pooblaščenega izvršitelja smiselno uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja opravljanje službe izvršitelja, razen če je s tem pravilnikom določeno drugače. Ker sta v tretjem odstavku 20. člena Pravilnika o pogojih hrambe posebej določena tako cena kot tudi način obračunavanja manipulacije, in s tem Pravilnik o pogojih hrambe izrecno določa drugače, kot veljavna tarifa za delo izvršiteljev, v predmetnem postopku ni mogoče uspešno zagovarjati stališča, da je potrebno smiselno uporabiti določbe tar. št. 3 Pravilnika o tarifi za plačilo izvršiteljev.

8. Po mnenju pritožbenega sodišča določba 20. člena Pravilnika o pogojih hrambe predstavlja specialno določbo v razmerju do tar. št. 3 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Pravilnik o pogojih hrambe je namreč poseben pravilnik, ki ureja specifično situacijo hrambe predmetov zaseženih v kazenskem postopku (in postopku o prekršku) in v okviru tega pravilnika je posebej urejena tudi tarifa za plačilo hrambe in povračilo stroškov v zvezi s hrambo, pri čemer pa tretji odstavek 20. člena Pravilnika o pogojih hrambe ne določa zgolj drugačne cene posamezne manipulacije, temveč glede na besedilo te določbe omejuje upravičenost do plačila nagrade za manipulacije na enkratni znesek, saj je pri tem zagotovo bil zasledovan namen zmanjševanja stroškov v zvezi s hrambo zaseženih predmetov. V potrebo po drugačni presoji 20. člena Pravilnika o pogojih hrambe ne prepričajo niti pritožbene navedbe, da bi v primeru, če bi izvršitelj po odredbi sodišča moral večkrat manipulirati z blagom in za manipulacijo najeti žerjav ali drugo mehanizacijo ter plačati stroške najema in storitve premika, taki stroški bremenili izključno izvršitelja, kar ni niti logično niti dopustno. Tako ni mogoče slediti pritožbenemu predlogu, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da izvršitelju prizna tudi plačilo za izhodno manipulacijo s predmeti ob predaji v uničenje ter ustrezen sorazmeren del materialnih stroškov na skupno vrednost. 9. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).