Jedro

Hipotekarni dolžnik ni aktivno legitimiran za vložitev ugovora po 64. členu ZIZ, temveč so varstvu njegovih pravic namenjeni drugi instituti izvršilnega prava.

Izrek

I. Pritožba tretje udeleženke Z. Š. se zavrne.

II. Pritožbi upnice J. K. zoper prvi in tretji odstavek VI. točke izreka se v celoti ugodi in se VI. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se sedaj glasi: ″Tretja udeleženka Z. Š. mora upnici J. K. v roku 8 dni po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje povrniti izvršilne stroške v znesku 136,76 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila, in sicer v korist Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Celju, transakcijski račun št.: SI56 ..., sklic: ... . Tretja udeleženka Z. Š. mora upnici J. K. v roku 8 dni po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje povrniti izvršilne stroške v znesku 1.367,62 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila. Tretja udeleženka Z. Š. sama krije stroške ugovora in predloga za odlog z dne 7. 1. 2019.Upniki In 308/2004 (M. Š.), I 496/2013 (J. Š., In 401/2010 (M. Š.) morajo v roku 8 dni plačati tretji udeleženki Z. Š. 544,93 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila‶.

III. V preostalem delu se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

IV. Tretja udeleženka Z. Š. sama krije svoje pritožbene stroške.

V. Tretja udeleženka Z. Š. je dolžna v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa upnici J. K. povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 894,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila, v presežnem delu pa se upničina stroškovna zahteva zavrne.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje: - zavrglo ugovor tretje udeleženke Z. S. v pridruženi izvršilni zadevi In 151/2015 (I. točka izreka), - zavrglo ugovor tretje udeleženke Z. Š. v pridruženih izvršilnih zadevah In 159/2004, In 308/2004, I 496/2013, In 401/2010 v delu stavbne pravice ... k. o. ... – ... (II. točka izreka), - delno ugodilo ugovoru tretje udeleženke Z. Š. v pridruženih izvršilnih zadevah In 159/2004, In 308/2004, I 496/2013, In 401/2010 in ustavilo izvršbo na ½ nepremičnin s parcelnima št.: 2292/2, 2292/3, obe k. o. ... – ... ter v tem delu razveljavilo posamezne sklepe o izvršbi, prav tako pa v tem delu zavrnilo predlog tretje udeleženke za odlog izvršbe (III. točka izreka), - zavrglo ugovor tretje udeleženke Z. Š. in zavrglo njen predlog za odlog izvršbe glede ½ nepremičnin s parcelnima št. 2292/2, 2292/3, obe k. o. ... – ... v pridruženi izvršilnih zadevi In 159/2004 (IV. točka izreka), - zavrnilo predlog tretje udeleženke Z. Š. za odlog izvršbe v pridruženih izvršilnih zadevah In 159/2004, In 308/2004, I 496/2013, In 401/2010 v delu stavbne pravice 9004, k. o. ... – C. (V. točka izreka), - sklenilo (VI. točka izreka), (-) da upnica J. K. sama krije svoje stroške odgovor na ugovor tretje in predloga za odlog izvršbe; (-) nadalje da tretja udeleženka Z. Š. sama krije svoje stroške ugovora in predloga za odlog izvršbe in; (-) da morajo upniki izvršilnih zadev In 159/2004 (J. K.), In 308/2004 (M. Š.), I 496/2013 (J.Š.), In 401/2010 (M. Š.), In 151/2015 (J. K.) v roku 8 dni plačati tretji udeleženki Z. Š. 817,40 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper ta sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje tretja udeleženka Z. Š.1 iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Navaja, da sklep izpodbija v celoti, a je sodišče druge stopnje njeno pritožbo obravnavalo po vsebini, in sicer kot pritožbo zoper dele sklepa sodišča prve stopnje, ki zanjo niso ugodni. Priglaša pritožbene stroške.

3. Sklep pravočasno po pooblaščencu in iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ pravočasno izpodbija tudi upnica v izvršilnih zadevah In 118/2001, In 159/2004 in In 151/2015 J. K. Izpodbija prvi in tretji odstavek VI. točke izreka sklepa v delu, kjer je odločeno, da sama krije svoje stroške odgovorov na ugovor tretje in predloga za odlog izvršbe ter v delu, kjer mora tretji udeleženki v roku 8 dni s preostalimi upniki plačati 817,40 EUR izvršilnih stroškov.

4. Bistvene pritožbene navedbe obeh pritožb bodo povzete v nadaljevanju.

5. Pritožbenega odgovora na vročeni pritožbi ni vložil nihče. 6. Pritožba tretje udeleženke Z. Š. ni utemeljena, pritožba upnice izvršilnih zadev In 118/2001 s pristopi In 159/2004 in In 151/2015 J. K. pa je v celoti utemeljena.

O pritožbi tretje udeleženke Z. Š.

7. Tretja udeleženka Z. Š. je v izvršilni zadevi In 118/2001, s pristopi In 159/2004, In 308/2004, I 496/2013, In 401/2010 in In 151/2015, vložila ugovor tretjega in predlog za odlog izvršbe z dne 7. 1. 2019. V vlogi je navajala, da so v teh izvršilnih zadevah predmet izvršbe nepremičnini s parc. št.: 2292/2 in 2292/3, obe k. o. ... – C. in stavbna pravica 9004, k. o. ... – ... ter zahtevala, da se izvršbe na teh predmetnih izrečejo za nedopustne vsaj v deležu ½ celote. Ob tem je tudi predlagala, da sodišče odloži izvršbo glede teh predmetov do pravnomočne odločitve o njenem ugovoru. Sodišče prve stopnje je o predmetni vlogi prvič odločilo s sklepom z dne 20. 10. 2020 in je ugovor tretje ter njen predlog za odlog izvršbe zavrglo. Sodišče druge stopnje je predmetno odločitev delno razveljavilo, in sicer v delu, ki se ne nanaša na izvršilno zadevo In 118/2001, saj je bil v tej izvršilni zadevi izvršilni postopek že ustavljen. V preostalem delu (pristopljenih izvršilnih zadevah) pa je sodišču prve stopnje naložilo, da za vsako pristopljeno izvršilno zadevo ugotovi na katere predmete izvršba (še) teče oziroma glede katerih je o nedopustnosti izvršbe že odločeno, saj glede teh predmetov tretja udeleženka ne izkazuje pravnega interesa za ugovor, nato pa ponovno odloči o ugovoru tretje in njenem predlogu za odlog izvršbe.

8. Tretja udeleženka Z. Š. uvodoma navaja, da je obrazložitev sodišča prve stopnje X. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa nejasna ter uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ. Izpostavlja, da navedba sodišča – da imetnik stavbne pravice ne more vložiti ugovora tretjega, v katerem zatrjuje, da je imetnik stavbne pravice v deležu ½ iz naslova skupnega premoženja iz razvezane zakonske zveze z dolžnikom M. Š., saj je v javnih knjigah že njen imetnik do celote – ni razumljiva oziroma ni jasno zakaj je sodišče prve stopnje zavrglo njen ugovor v delu stavbne pravice v izvršilnih zadevah In 308/2004, I 496/2013 in In 401/2010, saj je v več (v celoti), vsebovano tudi manj (torej ½). Nadalje pa pritožba izpostavlja, da se sodišče prve stopnje v zvezi z ugovorom tretje udeleženke Z. Š. v pridruženi izvršilni zadevi In 159/2004 v delu stavbne pravice sklicuje, da je bilo o tem že odločeno z II. točko in V. točko izreka. Poudarja, da je II. točka izreka obrazložena v X. točki obrazložitve, kjer pa v zvezi s stavbno pravico v zadevi In 159/2004 ni niti besede, zato je sklep sodišča prve stopnje tudi v tem delu nezmožen preizkusa in je s tem podana bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki druga odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ.

9. Ugotoviti je, da pritožbena očitka o absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP nista utemeljena. Sodišče prve stopnje je v obeh primerih obrazložilo svojo odločitev in navedlo razloge, ki si ne nasprotujejo in ki ne nasprotujejo izreku. V zvezi z ugovorom v pridruženi izvršilni zadevi In 159/2004 v delu stavbne pravice št.: 9004, k. o. ... – ..., pa že pritožba sama ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje s tem, ko se je sklicevalo na odločitev v II. točki izreka izpodbijanega sklepa, sklicevalo tudi na obrazložitev v X. točki obrazložite sklepa in je torej udeleženkin ugovor zavrglo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije.

10. Nadalje prav tako ni podana očitana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker se sodišče prve stopnje naj ne bi opredelilo glede predloga tretje za odlog izvršbe na nepremičninah s parc. št.: 2292/2 in 2292/3, obe. k. o. ... – ... . Sodišče prve stopnje se je do zadevnega predloga v celoti opredelilo. Predlog tretje za odlog izvršbe v tem delu je v pridruženih izvršilnih zadevah In 308/2004, I 496/2013 in In 401/2010 zavrnilo,2 v izvršilni zadevi In 159/2004 pa je sodišče prve stopnje njen predlog za odlog izvršbe v tem delu zavrglo.3 Enako pa tudi ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka istega določila, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do zatrjevanega odloga po 73. členu ZIZ. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je predlog tretje udeleženke za odlog izvršbe v zadevah In 151/2015, In 159/2004, In 308/2004, I 496/2013 in In 401/2010 v delu stavbne pravice obravnavalo kot predlog dolžnice za odlog izvršbe in ga presojalo v skladu z 71. členom ZIZ. Na tem mestu je zato izpostaviti, da v kolikor se pritožnica z razlogi sodišča ne strinja, to ne pomeni kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ampak pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega prava. Izpodbijani sklep tako v celoti omogoča pritožbeni preizkus in absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP – na katero tudi sicer sodišče druge stopnje pazi uradoma v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ – ni podana.

11. Pravilna uporaba materialnega prava – na kar sodišče druge stopnje prav tako pazi po uradni dolžnosti – pa narekuje pojasniti deloma napačne razloge sodišča prve stopnje v prvem odstavku X. točke in tretjem odstavku XI. točke obrazložitve izpodbijane odločbe glede zavrženja ugovora tretje udeleženke v pristopljenih izvršilnih zadevah In 159/2004, In 308/2004, I 496/2013 in In 401/2010 v delu stavbne pravice.

12. Iz dejanski ugotovitev sodišča prve stopnje, ki pritožbeno niso izpodbijane, je razvidno: - da je tretja udeleženka Z. Š. v celoti imetnica stavbne pravice št.: 9004 k. o. ... – ... od 14. 4. 2015, - da je na nepremičninah s parc. št.: 2292/2 in 2292/3, obe k. o. ... – ..., lastninska pravica v celoti vpisana na dolžnika M. Š., - da so bili predmeti izvršb v pristopljenih izvršilnih zadevah In 159/2004, In 308/2004 in In 401/2010 nepremičnini s parc. št.: 2292/2 in 2292/3, obe k. o. ... – ... ter stavbna pravica št.: 9004 k. o. ... – ... . Medtem so bili predmeti izvršbe v zadevi I 496/2013 nepremičnini s parc. št.: 2292/2 in 2292/3, obe k. o. ... – ... in 1/6 parc. št.: 465/0 k. o. ... – ... .

13. Iz razlogov sodišča prve stopnje v prvem odstavku X. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je ugovor tretje udeleženke Z. Š. v pristopih In 308/2004, I 496/2013, In 401/2010 v delu stavbne pravice št. 9004 k. o. ... – ... zavrglo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije. Pri tem je pojasnilo, da lastnik stavbne pravice št. 9004 k. o. ... – ... ne more vložiti ugovora tretjega,4 v katerem zatrjuje, da ima na stavbni pravici lastninsko pravico do ½ zaradi obstoja skupnega premoženja iz razvezane zakonske zveze z dolžnikom M. Š., saj ima na istem predmetu lastninsko pravico v javnih knjigah že in še vedno vpisano do celote. Iz enakega razloga je v tem delu zavrglo tudi ugovor tretje udeleženke v pridruženi izvršilni zadevi In 159/2004.5

14. Ker v pristopljeni izvršilni zadevi I 496/2013 stavbna pravica št.: 9004 k.o. ... – ... ni predmet izvršbe, tretja Z. Š. ne more vložiti ugovora tretjega v skladu s 64. členom ZIZ, saj niti ni predmeta izvršbe (torej nima pravnega interesa), na katerem bi svojo pravico lahko zatrjevala. Enako velja za pristopljeni izvršilni zadevi In 159/2004 in In 401/2010, saj kot izhaja že iz spisovnih podatkov, t. j. sklepov sodišča prve stopnje In 401/2010 z dne 6. 3. 2018 in sklepa sodišča prve stopnje In 159/2004 z dne 23. 10. 2012 (v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju I Ip 50/2013 z dne 28. 3. 2013) – izvršba na ta predmet v obeh pristopljenih izvršilnih zadevah, ustavljena. V pristopljeni izvršilni zadevi In 308/2004 pa ima Z. Š. status hipotekarne dolžnice, saj je v tej zadevi – kot ponovno izhaja iz spisovnih podatkov – upnica na stavbni pravici pridobila pogodbeno hipoteko, zaznamba izvršbe pa učinkuje od vknjižbe hipoteke (30. 12. 2003), medtem ko je tretja udeleženka imetnica predmetne stavbne pravice od 14. 4. 2015. Hipotekarni dolžnik ni aktivno legitimiran za vložitev ugovora po 64. členu ZIZ, temveč so varstvu njegovih pravic namenjeni drugi instituti izvršilnega prava.6 Sodišče prve stopnje je tako v tem delu sprejelo pravilno odločitev, zgolj napačno je pojasnilo razloge za zavrženje zadevnega ugovora.

15. Tretja udeleženka nadalje izpodbija del obrazložitve sodišča prve stopnje glede odloga izvršbe po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno obrazložilo, da brezposelnost dolžnice (Z. Š.) in njene hčere, ki nimata drugega premoženja in si najema ne moreta privoščiti, niso posebno upravičeni razlog, ki bi utemeljevali odlog. Izpostavlja, da je zmotno materialno stališče sodišča prve stopnje, da je odlog mogoč zgolj za življenjsko izjemne dogodke, ki bi bili kratkotrajni in bi trajali le tri mesece oziroma da je kot posebno upravičen razlog mogoče upoštevati le tak življenjsko izjemen dogodek, ki je glede na čas možne odložitve izvršbe (tri mesece) kratkotrajen.

16. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da navedbe o brezposelnosti dolžnice in njene hčere, ki nimata drugega premoženja in si najema ne moreta privoščiti, niso posebno upravičen razlog, ki bi utemeljevali odlog po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno razlogovalo, da je kot posebno upravičen razlog mogoče upoštevati le tak življenjsko izjemen dogodek, ki je glede na čas možne odložitve izvršbe kratkotrajen in da je zanj mogoče le enkrat odložiti izvršbo. Pritožba ne izpodbija, da je tretja udeleženka enake navedbe podala že v predlogu za odlog z dne 28. 6. 2018, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da ne gre za življenjsko izjemen dogodek, ki bi bil kratkotrajen in bi trajal zgolj 3 mesece, v celoti pravilen in pritožbene navedbe v tem delu niso utemeljene.

17. V zvezi z navedbami, da sodišče prve stopnje ni odločilo o ugovoru, da je terjatev upnice J. K. delno že poravnana in da bi bilo potrebno izvršilni postopek In 159/2004 ravno tako ustaviti za že plačani del, pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da slednje ni predmet izpodbijanega sklepa, zato teh pritožbenih navedb ne more preizkusiti in se sodišče druge stopnje do njih ni opredeljevalo.

18. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa na podlagi vložene pritožbe tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v povezavi s 15. členom ZIZ), je pritožbo tretje udeleženke zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi upnice izvršilnih zadev In 118/2001, In 159/2004 in In 151/2015 J. K. 19. Upnica J. K. v pritožbi izpostavlja, da sodišče prve stopnje ugovoru tretje udeleženke v zadevah, v katerih nastopa kot upnica, ni ugodilo, prav tako pa ni ugodilo njenemu predlogu za odlog izvršbe. Končni uspeh tretje udeleženke v pridruženih zadevah In 159/2004 in In 151/2015, neoziraje na uspeh s prvotno pritožbo, je negativen, zato ne obstoji dejanska in pravna podlaga, na temelju katere bi lahko tretja udeleženka do upnice izkazovala zahtevo za povračilo stroškov. Posledično je odločitev sodišča prve stopnje, da mora tretji udeleženki s preostalimi upniki plačati 817,40 EUR izvršilnih stroškov neutemeljena (tretji odstavek VI. točke izreka izpodbijanega sklepa). Izpodbija tudi odločitev sodišča prve stopnje, skladno s katero sama krije svoje stroške odgovora na ugovor tretje in predloga za odlog z dne 14. 8. 2019 in 24. 5. 2021 (prvi odstavek VI. točke izreka izpodbijanega sklepa). Navaja, da sta bili obe pravni sredstvi potrebni, saj je bila upnica glede na pravno ureditev po ZIZ dolžna podati odgovor, če se z ugovorom tretje udeleženke in njenim predlogom za odlog ne strinja. Zato bi neodziv upnice na obe pravni sredstvi lahko privedel do ugoditve ugovoru oziroma predlogu tretje udeleženke za odlog izvršbe. Iz tega razloga nikakor ni mogoče šteti, da sta bili vlogi upnice nepotrebni za izvršbo oziroma da nista pripomogli k rešitvi zadeve.

20. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja,7 da stroški odgovorov upnice z dne 14. 8. 2019 in 24. 5. 2021 niso bili potrebni, saj je sodišče ugovor tretje udeleženke in njen predlog za odlog izvršbe v posameznih izvršilnih zadevah zavrglo, razen v pridruženih izvršilni zadevah In 151/2015 in In 159/2004, kjer je v delu stavbne pravice št. 9004 k. o. ... – ..., predlog tretje udeleženke za odlog izvršbe zavrnilo. V tem delu je sodišče prve stopnje ocenilo, da upnik s svojo vlogo ni ničemer pripomogel k odločitvi sodišča prve stopnje, zato takšna vloga ni bila potrebna in njene stroške nosi sam. Iz razlogov sodišča prve stopnje pa nadalje izhaja,8 da je sodišče prve stopnje tretji udeleženki – ker je sodišče druge stopnje v sklepu opr. št.: I Ip 81/2021 z dne 24. 3. 2021 pridržalo odločitev o pritožbenih stroških za končno odločbo – priznalo stroške pritožbenega postopka zaradi uspeha s pritožbo v znesku 817,40 EUR, saj je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje delno razveljavilo.

21. Kot pritožba sama pravilno izpostavlja in kot izhaja tudi iz spisovnih podatkov, je sodišče prve stopnje upnico s pozivom z dne 24. 6. 2019 in s pozivom z dne 6. 5. 2021 pozvalo, da odgovori na obrazložen ugovor tretje v roku 8 dni in jo opozorilo, da v kolikor v tem roku ne bo odgovorila na ugovor oziroma ne bo izjavila, da ugovoru ne nasprotuje, bo v celoti ali delno ustavilo izvršbo (prvi odstavek 65. člena ZIZ). Upnica tako utemeljeno navaja, da so bili stroški njenih odgovorov z dne 14. 8. 2019 in z dne 24. 5. 2021 potrebni za izvršbo, saj je ugovor na ugovor tretje udeleženke vložila po pozivu sodišča in opozorilu na pravne posledice opustitve vložitve odgovora na ugovor. Glede na vsebino ugovora tretje in predlagane dokaze, pa je upnica poleg tega lahko tudi utemeljeno sklepala, da bo sodišče v primeru njene neaktivnosti, v izvršilnih zadevah, v katerih sama nastopa kot upnica, v celoti ali delno ustavilo izvršbo. V izogib takšni posledici je na ugovor morala odgovoriti. Ob tem sodišče druge stopnje še izpostavlja, da bi bila v primeru, kot je tovrstni, ko je sodišče ugovor tretje sicer deloma zavrglo (deloma pa zavrnilo), zavrnitev upničinega stroškovnega zahtevka pravilna le takrat, ko upnica z odgovorom ne bi prav v ničemer prispevala k odločitvi sodišča prve stopnje oziroma ko odgovor ne bi bil potreben zaradi očitne neobrazloženosti ugovora, kar pa nikakor ni primer v tem postopku. Sodišče druge stopnje je zato upničini pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijano odločitev v prvem odstavku VI. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje spremenilo kot sledi (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

22. Ob upoštevanju priloženega stroškovnika in veljavne Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT),9 je sodišče druge stopnje upnici za vlogo z dne 14. 8. 2019 priznalo strošek nagrade za sestavo odgovora (tar. št. 27/6 OT) v obsegu 1.100 odv. točk, k navedenemu znesku je dodalo materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT v obsegu 21 odv. točk (t. i. v pavšalnem znesku v višini 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 odv. točk in v višini 1 % nad tem zneskom) in oboje povečalo za 22 % DDV (2. člen OT), kakor je upnica to zahtevala. Ob upoštevanju vrednosti točke v znesku 0,60 EUR, znašajo stroški upnice za predmetno vlogo 820,57 EUR.

23. Predmetna upničina vloga je bila vložena 14. 8. 2019. Glede na spisovne podatke, je bila upnici v izvršni zadevi In 159/2004 z odločbo Bpp 701/2006 z dne 24. 8. 2006 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v izvršilnem postopku In 159/2004 pred sodiščem prve stopnje, ki je prenehala 29. 8. 2019.10 Ker je v skladu s petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu, odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi, vloga z dne 14. 8. 2019 pa je bila vložena v vseh upničinih zadevah (torej tudi v tistih v katerih upnica ni bila upravičena do brezplačne pravne pomoči), je sodišče druge stopnje sklenilo, da mora tretja udeleženka polovični znesek tretjine stroškov te vloge (kar je 1/6 ali 136,76 EUR) povrniti v korist Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Celju. Upnica je namreč predmetno vlogo vložila v treh izvršilnih zadevah, zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da je potrebno le 1/3 teh stroškov (za postopek, kjer je bila upnica upravičena do brezplačne pravne pomoči) povrniti v korist organa za brezplačno pravno pomoč. Te stroške mora tretja udeleženka povrniti v roku 8 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila. Preostali znesek (2/3 ali 547,05 EUR) pa mora tretja udeleženka povrniti neposredno upnici.

24. Za vlogo z dne 24. 5. 2021 je sodišče druge stopnje upnici priznalo strošek nagrade za sestavo odgovora (tar. št. 27/6 OT) v obsegu 1.100 odv. točk, k navedenemu dodalo materialne stroške v obsegu 21 odv. točk (tretji odstavek 11. člena OT) in oboje povečalo za 22 % DDV (2. člen OT). Ob upoštevanju vrednosti točke v znesku 0,60 EUR, znašajo stroški upnice za predmetno vlogo prav tako 820,57 EUR. Upoštevajoč še preostanek stroškov za vlogo z dne 14. 8. 2019, znašajo stroški, ki jih mora povrniti tretja udeleženka neposredno upnici za obe vlogi 1.367,62 EUR. Te stroške mora tretja udeleženka Z. Š. povrniti v roku 8 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.

25. Upnica pa nadalje tudi utemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje po kateri mora s preostalimi upniki povrniti tretji udeleženki pritožbene stroške v znesku 817,40 EUR. Kadar sodišče druge v skladu s četrtim v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo, je odločilno načelo končnega uspeha, ne pa uspeh stranke na pritožbeni stopnji oziroma v posamezni fazi postopka. Končni uspeh tretje udeleženke v pridruženih zadevah In 159/2004 in In 151/2015, pa je bil, kot utemeljeno navaja pritožba, negativen, saj tretja udeleženka s svojim ugovorom in predlogom za odlog izvršbe z dne 7. 1. 2019 ni uspela.11

26. Sodišče prve stopnje je v tem delu napačno uporabilo materialno pravo, zato je glede na obrazloženo, sodišče druge stopnje ob uporabi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi upnice ugodilo tudi v tem delu in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je v tretjem odstavku VI. točke izreka sklepa izvršilni zadevi In 159/2004 in In 151/2015 izpustilo kot izhaja iz izreka tega sklepa, hkrati pa je obveznost preostalih dveh upnikov zmanjšalo za del, ki odpade na upnico J. K. oziroma za znesek 272,47 EUR, saj sodišče prve stopnje načina delitve stroškov ni določilo, nerazdelna obveznost stroškovnih dolžnikov pa se ne domneva oziroma se šteje, da odgovarja vsak za enak del obveznosti.

Sklepno in o stroški pritožbenega postopka

27. Sodišče druge stopnje je v celoti ugodilo pritožbi upnice J. K. in v izpodbijanem prvem in tretjem odstavku VI. točke izreka sklep sodišča prve stopnje spremenilo (3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo tretje udeleženke Z. Š. pa je v celoti kot neutemeljeno zavrnilo, zato se v preostalih delih potrdi sklep sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

28. Ker tretja udeleženka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj ji upnica stroškov ni povzročila neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

29. Tretja udeleženka pa mora upnici, ki je s pritožbo v celoti uspela, povrniti njene pritožbene stroške (peti odstavek 38. člena ZIZ). Ob upoštevanju priglašenega stroškovnika in veljavne odvetniške tarife, ti obsegajo strošek nagrade za sestavo pritožbe (tar. št. 27/6 OT) v obsegu 1.200 odv. točk, k navedenemu pa je sodišče druge stopnje prištelo še materialne stroške v obsegu 22 odv. točk (tretji odstavek 11. člena OT) in oboje povečalo za 20 % DDV (2. člen OT) kot je upnica zahtevala. Glede na vrednost točke v znesku 0,60 EUR, znašajo pritožbeni stroški upnice 894,50 EUR, ki jih mora tretja udeleženka Z. Š. povrniti upnici J. K. v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila. V presežnem delu, to je v delu dodatno zahtevanih 175 odv. točk za sestavo pritožbe, je sodišče druge stopnje upničino stroškovno zahtevo zavrnilo, saj je skupna vrednost spornih predmetov 1200 odv. točk. 1 Za namen reševanje te pritožbe sodišče druge stopnje za Z. Š. uporablja pravni termin tretja udeleženka, ker tudi sama uporablja ta pravni termin v pritožbi z dne 12. 7. 2021, čeprav ima Z. Š. v posameznih pridruženih izvršilnih zadevah položaj hipotekarne dolžnice kot je razvidno v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa. 2 Primerjaj četrti odstavek X. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. 3 Primerjaj drugi odstavek XI. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. 4 Pravilno »imetnik stavbne pravice«, saj sta lastninska pravica in stavbna pravica samostojni stvarni pravici (2. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju: SPZ), tudi sicer pa takšno terminologijo uporablja SPZ (glej SPZ od 256. člena do 265. člena). 5 Primerjaj tretji odstavek XI. točke obrazložitve izpodbijane odločbe. 6 Skladno s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ mora namreč novi dolžnik izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. 7 Primerjaj prvi, drugi in tretji odstavek XIII. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. 8 Primerjaj šesti odstavek XIII. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. 9 Sodišče druge stopnje je pri izračunu stroškov (tudi pritožbenih stroškov, ki so obračunani v nadaljevanju) upoštevalo veljavno OT (Uradni list RS, št. 2/15 in 28/18), čeprav se upničina odgovora nanašata tudi na izvršilni zadevi In 118/2001 in In 159/2004, za kateri se skladno s prvim odstavkom 20. člena OT uporablja Odvetniška tarifa (Uradni list RS, št. 7/95, 3/97, 62/98, 49/00, 57/00 – popr., 67/03 in 70/03 – popr.). V konkretnem primeru uporaba obeh pravnih predpisov v zvezi z izračunom povračila stroškov ni mogoča oziroma ni mogoče deliti priglašenih stroškov glede na posamezno izvršilno zadevo. Upnica je sicer stroške za obe vlogi priglasila glede na veljavno OT. 10 Odločba Bpp 701/2006 z dne 29. 8. 2019. 11 Primerjaj peti odstavek XIII. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa.