Jedro

Sama vložitev predloga za zaznambo spora še ne predstavlja protipravnega ravnanja šestindvajseto tožene stranke. Vzročna zveza med ravnanjem šestindvajseto tožene stranke in zatrjevano škodo ni podana. Vpisana plomba ni ovirala pravnega razpolaganja s tožnikovo nepremičnino, na možnost oddaje nepremičnine v najem pa sploh ni mogla vplivati. Zaznamba spora ima le publicitetne učinke, ki na pravno razpolaganje z nepremičnino neposredno ne vplivajo.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi peto tožene stranke se ugodi in v II. točki izreka znesek priznanih stroškov 7.675,15 EUR nadomesti z zneskom 8.642,64 EUR.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, peto toženi stranki pa mora v 15 dneh povrniti njene pritožbene stroške v višini 209,42 EUR. Prvo, drugo, tretje, četrto, šesto, sedmo, osmo, trinajsto do enaindvajseto ter triindvajseto do trideseto tožene stranke same krijejo stroške odgovorov na pritožbo tožeče stranke.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo 1,688.759,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2008 do plačila (I. točka izreka), tožeči stranki pa naložilo, da mora v 15 dneh plačati toženim strankam pravdne stroške in sicer prvi toženi stranki 8.644,28 EUR, peti toženi stranki 7.675,15 EUR, drugi, tretji, četrti, šesti, sedmi, osmi ter trinajsti do enaindvajseti ter triindvajseti do trideseti stranki 16.242,78 EUR, dvanajsti toženi stranki 7.352,10 EUR, šestindvajseti toženi stranki 7.686,38 EUR ter deveti do enajsti toženi stranki 8.001,01 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Proti navedeni sodbi sta se pravočasno pritožili tožeča stranka in peto tožena stranka.

3. Tožeča stranka se najprej ne strinja s sodiščem prve stopnje, ki v ravnanju tožene stranke, ki ni umaknila neutemeljeno vložene zaznambe spora, ni ugotovilo protipravnosti, in z ugotovitvijo, da zaznamba spora v dejanskem pomenu sicer lahko potencialne kupce odvrne od nakupa, ne prepreči pa razpolaganja z nepremičnino, zato je odločitev za nakup ali opustitev te namere poslovne narave. Tožeča stranka se sklicuje na judikate I Cp 2457/2011 in I Cp 4499/2009, kjer je bilo ugotovljeno, da je bilo ravnanje tožene stranke v številnih zemljiškoknjižnih postopkih protipravno in da takšno ravnanje predstavlja nedopustno škodljivo dejstvo in je lahko podlaga odškodninske odgovornosti. V teh primerih je toženka z očitno neutemeljenimi ZK predlogi de facto povzročila, da tožnik s predmetom svoje lastninske pravice ni mogel pravno poslovno razpolagati. To ne pomeni le dejanskega posega v razpolagalno prvino lastninske pravice, ampak predstavlja tudi poseg v njeno ekonomsko, materialno bistvo. V navedenih odločbah je poudarjeno, da je treba ločevati med šikanoznim ravnanjem in zlorabo pravice (7. člen OZ), ki je protipravno, oba pa obravnavata v bistvenem identično dejansko stanje, ko povzročene plombe onemogočijo dejansko možnost upravljanja s premoženjem lastnika. Enako je bilo v konkretnem primeru, ko je bil vložen očitno neutemeljen ZK predlog in kljub večkratnim pozivom in opozorilom, da se predlog za zaznambo spora umakne, šestindvajseto tožena stranka in tudi vsi ostali toženci prek nje kot njihove pooblaščenke, niso umaknili predloga. Ker se je, kot je povedala na zaslišanju, šestindvajseto tožena stranka „tako pač odločila“. Za konkretno zadevo je nepomembno, da zaznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise. Tožeča stranka je dokazala protipravnost ravnanja vseh toženih strank, ne le šestindvajseto tožene stranke kot njihove pooblaščenke, saj je tudi nadzorni odbor stanovalcev objekta B. obravnaval pozive tožeče stranke na umik zaznambe spora, poleg tega pa je tožena stranka iz sredstev rezervnega sklada plačala vse storitve svoje odvetnice. Glede številnih pozivov, ki jih je tožeča stranka naslavljala na šestindvajseto toženo stranko, njenega odvetnika ter na upravnika stanovanjske hiše, se sodišče ni opredelilo, kar je gotovo kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Neutemeljeno oziroma celo šikanozno poseganje tožene stranke v dejansko prvino razpolagalnega lastninsko pravnega upravičenja tožeče stranke je povzročilo tudi pravno priznano materialno škodo. Tožeča stranka je obstoj te škode ustrezno konkretizirala in tudi dokazala, da je imela resnega kupca pa tudi resne najemnike, ki so si premislili zaradi vpisane plombe. V postopku zaslišane priče so potrdile, da je bila zaznamba spora tista, ki je interesente odvrnila za sklenitev kupoprodajne oziroma najemne pogodbe s tožečo stranko. Tožeča stranka se nadalje ne strinja z ugotovitvijo sodišča, da tožene stranke razen šestindvajseto tožene stranke odvetnice P. niso pasivno legitimirane. P. je kot pooblaščenka vseh sedanjih tožencev vložila tožbo P 2067/2004-I in je na podlagi istega pooblastila vložila predlog za zaznambo spora, katerega posledica je bila vpisana plomba Dn. št. 16738/2004 pri parc. št. 148/13 vl. št. 235 k.o. X. Ker so vse tožene stranke šestindvajseto toženi stranki kot odvetnici dale splošno pooblastilo za „vse kar je potrebno za ureditev funkcionalnega zemljišča, vpis etaže lastnine ipd.“, je tožeča stranka prepričana, da so vse pasivno legitimirane. Tudi šestindvajseto tožena stranka je povedala, da je bil predlog za zaznambo spora dan sicer v njenem imenu, ampak v korist vseh strank, ki so ji to storitev tudi plačale. S tem so ostali toženci odobrili z njene strani vložen predlog za zaznambo spora. Pojasnila je tudi, da je bil predlog vložen samo v njenem imenu zaradi poenostavitve, ker bi sicer predolgo čakala na predložitev pisnih pooblastil. Navedeno le še potrjuje obstoj pooblastilnega razmerja, saj procesno dejanje obvelja, če ga zastopani odobri, kar pa je bilo nenazadnje tudi s plačilom odvetniških storitev storjeno. Šestindvajseto tožena stranka je bila seznanjena s predlogom za vpis lastninske pravice v korist sedanjega tožnika, vendar pa sodišče odvetnici v zvezi s tem očita le neskrbnost, ki ima za posledico le povrnitev pravdnih stroškov, ne pa tudi odškodninske. Tožeča stranka v nadaljevanju pritožbe natančno analizira izpovedbe toženih strank z glavne obravnave 4. 4. 2011 in z njimi dokazuje, da so odvetnici podpisale splošno pooblastilo, ne samo za pravdni postopek P 2067/2004-I, temveč tudi za vse potrebno, da se tožene stranke vpišejo v zemljiško knjigo.

4. Peto tožena stranka se je pravočasno pritožila glede odločitve o stroških postopka. Sodišče ji je priznalo 7.675,15 EUR, kar je premalo. Glede na to, da se je postopek začel pred 1. 1. 2009, je tožena stranka priglasila stroške v skladu z Odvetniško tarifo iz leta 2003 in sicer za odgovor na tožbo, za prvo pripravljalno vlogo, za zastopanje na vseh osmih narokih za glavno obravnavo, skupaj s porabljenim časom in čakanjem, v skupni vrednosti 14.150 točk. Poleg tega je zahtevala povrnitev materialnih stroškov v višini 2 % ter v skladu s 14. členom Odvetniške tarife iz leta 2003 povrnitev DDV. Iz obrazložitve sklepa o stroških ni mogoče ugotoviti, na kakšen način je sodišče prve stopnje odmerilo pravdne stroške peto tožene stranke, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožeča stranka je pregledala spis in na podlagi stroškovnika ugotovila, da ji je bilo priznanih 12.200 točk za opravljene storitve, 821,00 EUR sodne takse, 111,99 EUR materialnih stroškov in 1.142,36 EUR DDV, kar skupaj znaša 7.675,15 EUR. V nadaljevanju pritožbe peto tožena stranka ponovno specificira svoj stroškovni zahtevek in meni, da bi morali biti pravilno odmerjeni pravdni stroški 8.642,64 EUR.

5. Tožene stranke, zastopane po odv. M.B., šestindvajseto tožena stranka in prvo tožena stranka so v odgovorih na pritožbo tožeče stranke nasprotovali njenim trditvam in predlagale zavrnitev pritožbe tožeče stranke. Tožeča stranka je prepozno odgovorila na pritožbo peto tožene stranke, zato višje sodišče odgovora ni upoštevalo.

6. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena, pritožba peto tožene stranke pa je utemeljena.

O pritožbi tožeče stranke:

7. Dejanska podlaga spora: Tožene stranke so lastniki stanovanj v stanovanjskem bloku na naslovu B., ki stoji na več parcelnih številkah, med drugim tudi parc. št. 148/3, ki meji na parc. št. 148/13, ki je v lasti tožnika. Tožene stranke so v pravdni zadevi P 2067/2004-I vložile (tudi) zoper T. B. in T. tožbo na ugotovitev lastninske pravice in izstavitve za zemljiškoknjižni prenos primerne listine, na podlagi katere bo mogoče na parc. št. 148/13, vpisani v vl. št. 235 k.o. X vknjižiti lastninsko pravico na ime sedanjih tožencev (1). Na podlagi navedene tožbe z dne 17. 6. 2004 je bil 22. 6. 2004 vložen tudi predlog za vpis zaznambe spora pod Dn. št. 16738/2004. V zadevi P 2067/2004-I toženi stranki T. sta že pred tem, to je dne 31. 5. 2002, sporno parcelo prodali tožniku J. M., ki je 27. 5. 2003 vložil predlog za vpis lastninske pravice pod Dn. št. 12181/2003. Zemljiškoknjižno sodišče je 17. 6. 2004 dovolilo vpis lastninske pravice na tožnika, to je pred vložitvijo tožbe in zaznambe spora toženih strank. Zaznambo spora je zemljiškoknjižno sodišče zavrnilo dne 10. 1. 2008. Tožnik ima na parc. št. 148/13 objekt, zgrajen za tržne namene.

8. Pravna podlaga spora: Tožnik od toženih strank zahteva plačilo odškodnine, ker zaradi vpisane plombe zaznambe spora nepremičnine ni mogel niti prodati niti oddati in je zato utrpel poslovno škodo v obdobju od 1. 6. 2005 do 30. 6. 2008 v višini 1,688.795,00 EUR (2). Protipravnost ravnanja (vseh) toženih strank utemeljuje s tem, da so vložile predlog za zaznambo spora zoper osebi T., ki na dan vložitve predloga za zaznambo spora nista bili zemljiškoknjižni lastnici in kljub večkratnim pozivom niso umaknili predloga.

9. O pasivni legitimaciji: Pritožnik se neutemeljeno zavzema za obstoj pasivne legitimacije vseh toženih strank. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je predlog za zaznambo spora vložila šestindvajseto tožena stranka (odvetnica) P., ki jo je v zemljiškoknjižnem postopku zastopal odvetnik M.. Res je odvetnica P. vložila tožbo v postopku P 2067/2004-I (ki je bila podlaga predlagani zaznambi spora) v svojem imenu in kot pooblaščenka vseh toženih strank, vendar dejstvo, da je bila storitev vložitve predloga za vpis zaznambe spora plačana iz sredstev rezervnega sklada, še ne vzpostavlja njihove pasivne legitimacije v tem sporu. Iz predloga za zaznambo spora (B28) je jasno razvidno, da je bila predlagateljica (le) P. kot fizična oseba, zastopana po odvetniku M.. Ostale tožene stranke zato niso imele niti procesnega upravičenja za umik tega predloga, povedano drugače, v zemljiškoknjižnem postopku ne bi mogle doseči umika predloga, tudi, če bi ga predlagale. Zmotno je stališče pritožbe, da so ostale tožene stranke že s položajem stranke in podpisom splošnega pooblastila šestindvajseto toženi stranki v pravdi P 2067/2004-1 (3) avtomatično tudi stranke zemljiškoknjižnega postopka. Ker predloga niso vložile, ga tudi s kasnejšimi ravnanji (npr. plačilo storitve, naknadno strinjanje s predlogom) niso mogle odobriti.

Glede odškodninske odgovornosti šestindvajseto tožene stranke:

10. Za obstoj odškodninske odgovornosti (131. člen Obligacijskega zakonika) morajo biti kumulativno podani vsi elementi odškodninskega delikta: nedopustno ravnanje, škoda, vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in odgovornost na strani povzročitelja.

11. Nesporno je, da je bil tožnik kot lastnik parcele 148/13 vpisan v zemljiško knjigo 17. 6. 2004, tožba P 2067/2004-I vložena 21. 6. 2004, predlog za zaznambo spora pa 22. 6. 2004. V trenutku vložitve tožbe oziroma zaznambe spora je bil torej tožnik že vpisan kot lastnik sporne parcele. Predlog za vpis je bil kasneje v zemljiškoknjižnem postopku zavrnjen, ker se je zaznamba spora nanašala na osebo (T.), ki ni več vpisana kot lastnik predmetne nepremičnine.

12. Višje sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da sama vložitev predloga za zaznambo spora še ne predstavlja protipravnega ravnanja šestindvajseto tožene stranke. Glede na časovno sovpadanje odločitve o vpisu lastninske pravice in vložitve tožbe in predloga za zaznambo spora ob upoštevanju, da zemljiška knjiga še ni bila informatizirana, je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo izpovedbi P, da je pred vložitvijo tožbe naročila ZK izpiske in da sta bila takrat T. še vknjižena kot lastnika. Nadaljnje ravnanje šestindvajseto tožene stranke, ki kljub več pozivom tožnika, da umakne predlog za zaznambo spora (vložen proti T., ki nista bila več zemljiškoknjižna lastnika (4)) tega ni storila, hkrati pa tožnika (novega lastnika) ni niti poskušala pritegniti v postopek P 2067/2004-1, bi lahko v drugačnih okoliščinah predstavljalo podlago odškodninske odgovornost. Vendar pa se višje sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da (adekvatna) vzročna zveza med ravnanjem šestindvajseto tožene stranke in zatrjevano škodo ni podana. Vpisana plomba ni ovirala pravnega razpolaganja (5) s tožnikovo nepremičnino, na možnost oddaje nepremičnine v najem pa sploh ni mogla vplivati. Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je bila nepremičninska agencija, ki je posredovala pri dogovorih z i. ambasado (in tudi ambasada), seznanjena s pravnim mnenjem odvetnice G glede pričakovanega izida vloženega predloga za zaznambo spora (zavrnitve). Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da ima zaznamba spora le publicitetne učinke, ki na pravno razpolaganje z nepremičnino neposredno ne vplivajo. Za poslovne odločitve potencialnih kupcev in najemnikov (ki potrditvah tožnika bodisi niso kupili bodisi najeli nepremičnine, ker „ni bila čista“) in za nastanek zatrjevane škode, šestindvajseto tožena stranka ne more biti odškodninsko odgovorna. Adekvatne (pravno zadostne) vzročne zveze, ki predpostavlja (objektivno) predvidljivost nastanka škode, ni mogoče tako razširiti, da bi bila šestindvajseto tožena stranka odgovorna za odločitve tretjih oseb, ki se za nakup ali najem tožnikove nepremičnine niso odločile kljub temu, da je imela sporna plomba le publicitetni učinek, predlagani vpis zaznambe spora pa glede na stanje v zemljiški knjigi povsem predvidljivo usodo.

13. Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na odločbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2457/2001 in I Cp 4499/2009, ki obravnavata popolnoma drugačno dejansko stanje, ko je tožena stranka vlagala številne zemljiškoknjižne predloge ter se zoper zavrnitve le-teh pritoževala, edina posledica njenega ravnanja pa je bila, da je bila na tožnikovi nepremičnini ob vsakem predlogu vpisana plomba. Ravnanje tožene stranke je bilo ocenjeno za zlorabo pravic (fraudulozno ravnanje), kar v konkretnem primeru ni bilo niti zatrjevano.

14. Zaradi navedenih razlogov in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

O pritožbi peto tožene stranke:

15. Po pregledu stroškovnika peto tožene stranke na list. št. 418 (iz katerega je razviden obseg priznanih stroškov) višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje poleg računske napake pri seštevanju priznanih odvetniških točk (6) zmotno odmerilo tudi stroške za pristop in čakanje na narok dne 18. 4. 2012 (7). Pritožnik zato utemeljeno zahteva razliko med priglašenimi in odmerjenimi stroški v višini 967,49 EUR. Višje sodišče je zato njegovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v stroškovnem delu spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.

O stroških pritožbenega postopka:

16. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 165. členu ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, peto tožena stranka pa v celoti (prvi odstavek 154. člena ZPP), zato ji je višje sodišče priznalo stroške za sestavo pritožbe glede na vrednost izpodbijanega dela 967,49 EUR (razlika med priglašenimi in prisojenimi stroški) in upoštevalo, da se je postopek na prvi stopnji začel pred 1. 1. 2009. Priznanih je 250 točk (114,75 EUR) po tar. št. 21/1 za sestavo pritožbe, 2% materialni stroški (2,30 EUR), taksa v znesku 57,47 EUR in 20% DDV (34,90 EUR), skupaj 209,42 EUR. Stroški toženih stranka za odgovore na pritožbo niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP).

(1) Tožene stranke so urejale vpis etažne lastnine in so štele, da parc. št. 148/13 predstavlja del gradbene parcele stanovanjske stavbe.

(2) Donos kapitala v nerealizirani višini (nezmožnost prodaje) in razlika v najemnini, ki bi jo dosegel, če bi sklenil pogodbo z veleposlaništvom Republike I. (9.500,00 EUR) in najemnino ki jo sedaj dobiva v višini 7.000,00 EUR.

(3) Tožnik trdi, da so tožene stranke odvetnico K. P. pooblastile „za vse kar je potrebno za ureditev funkcionalnega zemljišča, vpis etažne lastnine ipd.“, na zboru lastnikov je dobila soglasje vseh in v taki vlogi je podpisala pooblastilo odvetniku M. za vložitev predloga za zaznambo spora.

(4) V skladu s 1. točko prvega odstavka 79. člena ZZK-1 se zaznamba spora dovoli na podlagi tožbe oziroma predloga, vloženega proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik oziroma predlagatelj postopka od sodišča zahteva...

(5) Zaznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise (prvi odstavek 80. člena ZZK-1).

(6) 12.200 točk po OT, namesto 14.000

(7) 850 namesto 1.000