Jedro

Zgolj ocena ogroženosti CSD, ki pretežno sloni na enostranskih informacijah predlagateljice in njenem doživljanju situacije, ne more predstavljati dokaza za verjetno izkazanost podlage za podaljšanje ukrepa sodišča. Pritožba nasprotnega udeleženca tudi utemeljeno opozarja, da je CSD v oceni zasledoval le koristi predlagateljice, medtem ko se do koristi otrok, glede katerih v dosedanjem postopku ni bilo ne zatrjevano ne izkazano, da jim stiki z očetom ne bi bili v korist, ne opredeli. Jasno pa je, da popolna in dolgotrajna prekinitev osebnih stikov vodi do oslabitve oziroma odtujitve odnosa med očetom in otroki, kar vsekakor ni v njihovo korist. Čeprav se mora nasprotni udeleženec odzivati na vabila CSD in je to vsekakor oteževalna okoliščina v postopkih iz razmerij med starši in otroki, navedeno ne more biti podlaga niti za izrek ukrepov niti za njihovo podaljšanje. Tudi neplačevanje preživnine ni razlog, ki bi utemeljeval podaljšanje ukrepov (predlagateljica ima pravna sredstva za izterjavo v sodni odločbi določene preživnine), niti ni razlog predvidevanje, da bo ob sprostitvi stikov nasprotnega udeleženca z otroki prišlo do nasilja, ob neizkazanosti, da bi otroci bili deležni nasilja ali bili prisotni pri izvajanju nasilja nad predlagateljico v tem postopku obravnavanih dogodkih.

Zatrjevana nepredvidljiva in neprimerna ravnanja nasprotnega udeleženca ter njegov poniževalen odnos do osebja v vseh inštitucijah, s katerimi prihaja v kontakt, niso razlog oziroma ne utemeljujejo podaljšanje ukrepov, še najmanj pa v odnosu do otrok. Prav tako ne občutki in strah predlagateljice pri zaslišanjih v okviru kazenskega postopka zaradi kaznivih dejanj nasilja v družini in zanemarjanja otrok.

Izrek

I. Pritožba predlagateljice se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se sklep v II. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru glede podaljšanja ukrepa za preprečevanje nasilja v delu, ki se nanaša na mladoletne otroke udeležencev postopka, v celoti ugodi in se v tem delu predlog predlagateljice zavrne.

III. Predlagateljica krije svoje stroške pritožbenega postopka, nasprotnemu udeležencu pa mora v 15 dneh povrniti 119,46 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne _6. junija 2022_ delno ugodilo predlogu predlagateljice ter po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini1 nasprotnemu udeležencu za čas 12-tih mesecev od vročitve sklepa oziroma najkasneje od 11. 6. 2022 prepovedalo: - približevati se predlagateljici in mladoletnim otrokom na razdaljo manjšo od 200 metrov; - približevati se stanovanjskemu objektu na naslovu A., naslovu B. in Vrtcu C., na razdaljo manjšo od 200 metrov; - navezovanje stikov s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi komuniciranja na daljavo in preko tretjih oseb; - vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljico in z mladoletnimi otroki; - objavo podatkov in listin iz sodnih, upravnih in drugih postopkov, ki se nanašajo na predlagateljico ter mladoletne otroke, ter osebnih zapisov o predlagateljici in otrocih (I. točka izreka). Prepoved približevanja, ki se nanaša na mladoletne otroke, ne velja v času, ko bo nasprotni udeleženec izvajal z njimi stike, skladno z vsakokratno odločbo sodišča (II. točka izreka). S sklepom z dne _30. junija 2022_ je ugodilo ugovoru predlagateljice ter II. točko izreka zgoraj navedenega sklepa razveljavilo. S sklepom z dne 2. 12. 2022 je ugovor nasprotnega udeleženca zavrnilo ter mu naložilo, da je predlagateljičine nepravdne stroške v višini 526,37 EUR dolžan nakazati na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Novem mestu. S sklepom z dne 6. 6. 2023 je ugodilo predlogu predlagateljice za podaljšanje ukrepov za pet mesecev, medtem ko je za predlaganih nadaljnjih sedem mesecev podaljšanja predlog zavrnilo. Sodišče prve stopnje je nato s sklepom z dne 3. 11. 2023 ponovno ugodilo predlogu predlagateljice za podaljšanje ukrepov za šest mesecev, medtem ko je za predlaganih nadaljnjih šest mesecev predlog zavrnilo. Zoper ugodilni del izreka sklepa je nasprotni udeleženec vložil ugovor. Z izpodbijanim sklepom z dne 7. 2. 2024 je sodišče prve stopnje ugovoru delno ugodilo ter zavrnilo predlog predlagateljice za podaljšanje ukrepov za preprečevanje nasilja, v delu, ki se nanaša na mladoletne otroke, ko bo nasprotni udeleženec izvajal stike z njimi, skladno z vsakokratno odločbo sodišča (I. točka izreka), v preostalem delu je ugovor zavrnilo (II. točka izreka) ter sklenilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev sta se pritožila oba udeleženca postopka.

3. Predlagateljica vlaga pritožbo zoper I. točko izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku2. Za izvajanje stikov med nasprotnim udeležencem in otroki je v času izdaje izpodbijanega sklepa veljala oziroma še vedno velja shema stikov, ki je bila določena s pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu II N 150/2020 z dne 4. 3. 2021. Po tej shemi stiki potekajo vsak torek, četrtek, vsak drugi vikend, vsake druge medletne počitnice ter med prazniki in poletnimi šolskimi počitnicami. Za redne stike se prevzem otrok izvrši v vrtcu, za praznične in počitniške stike pa na domu predlagateljice. V vseh primerih je nasprotni udeleženec po končanih stikih dolžan otroke pripeljati nazaj na dom matere. Otroci so trenutno stari 7, 6 in 3 leta, kar pomeni, da prevzem otrok na stik in njihovo vračanje na dom matere dejansko ne more potekati brez tesnega stika oziroma sodelovanja nasprotnega udeleženca z vzgojiteljicami v vrtcu oziroma s predlagateljico. Iz spisovnega gradiva, kakor tudi iz dosedanjih odločb sodišča v predmetni zadevi, izhaja, da je takšno sodelovanje s predlagateljem onemogočeno in da lahko predstavlja povod za nadaljnje ogrožanje osebnostnega razvoja otrok. Ne gre le za nenavadno, celo odklonsko obnašanje nasprotnega udeleženca v vrtcu in pri prevzemu otrok, temveč nasprotni udeleženec nedvomno izkazuje zelo poniževalen odnos do osebja v vseh inštitucijah, s katerimi prihaja v kontakt, zaradi česar pri strokovnih delavcih povzroča stanje vznemirjenosti, šoka ter ima do njih zaničevalen in vzvišen odnos, ki se odraža z vpitjem.

Iz dopisa CSD z dne 4. 12. 2023 izhaja, da bi nenadna sprostitev stikov med nasprotnim udeležencem in otroki ter nepredvidljivo vedenje nasprotnega udeleženca in njegovo nesodelovanje z inštitucijami imela močan vpliv na žrtev, torej predlagateljico, kar bi pri otrocih povzročilo skrb in strah, čeprav so otroci zgolj posredno žrtve preživetega nasilja. Glede na to, da nasprotni udeleženec v svojih pisanjih izraža veliko stopnjo nemira in popolno odsotnost uvida v lastno ravnanje, je pričakovati, da bo v primeru izvajanja stikov zaradi opuščene prepovedi približevanja ponovno prišlo do poniževalnega obnašanja do predlagateljice, vzgojiteljic in nenazadnje s tem posredno in neposredno tudi do otrok, še zlasti iz razloga, ker je nasprotni udeleženec zelo razdražen zaradi delovanja inštitucij. Glede na izredno stanje šoka, ki ga je nasprotni udeleženec v vrtcu, pa tudi na CSD, policiji in sodišču že povzročil s svojimi klici in ukazovalno korespondenco, je potrebno upoštevati, da morajo vzgojne ustanove, vrtec in šola zagotavljati tudi varnost drugih otrok, ki se varujejo v vrtcu, kar pomeni, da strokovno osebje, ki je zadolženo za otroke udeležencev, pa tudi druge osebe vrtca, nikakor ne smejo biti tarča stresnih situacij z nasprotnim udeležencem, saj v takšnem stanju osebje ne more zagotavljati ustreznega standarda svojega dela.

Predlagateljica pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da ugovor nasprotnega udeleženca v celoti zavrne ter ugodi njenemu predlogu za podaljšanje ukrepov za preprečevanje nasilja tudi v delu, ki se nanaša na mladoletne otroke brez izjeme v času določenih stikov.

4. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

5. Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo v delu, ki se nanaša na odločitev, da je prepoved v veljavi izven izvajanja stikov po sodni odločbi, in zoper odločitev o stroških postopka. Predlaga, da se sklep spremeni tako, da se ugovoru v razmerju do otrok ugodi v celoti in se v tem delu prepoved odpravi, stroške postopka nasprotnega udeleženca, vključno s pritožbenimi, pa naloži v plačilo predlagateljici s plačilom v 15-tih dneh z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Niti iz podatkov spisa niti iz izpovedi predlagateljice ne izhajajo razlogi, da bi se nasprotnemu udeležencu omejeval kontakt z otroki. Sodišče v obrazložitvi sklepa samo izpostavi, da predlagateljica glede otrok ni navedla nobene konkretne okoliščine, iz katere bi bilo razvidno, da bi otroci občutili strah do očeta, zato ni najti opravičljivega razloga, da se prepoved približevanja v razmerju do otrok ohranja v veljavi v kateremkoli delu, niti sodišče v tej zvezi ne navede nobenih prepričljivih razlogov. Nasprotni udeleženec vse od izdanega sklepa v decembru 2022 izrečenih prepovedi ni kršil. Dogodka na ... trgu in naključnega srečanja z D. D., ko ji je izročil Kinder jajček, pa ni mogoče šteti kot namerne kršitve prepovedi, saj je šlo za naključno srečanje, kar je nenazadnje ugotovilo tudi sodišče. Prav tako ni sporno, da oče mladoletnih otrok izven določenih stikov na podlagi sodne odločbe stikov z njimi niti ni iskal, s čimer je prav gotovo izkazal, da se mu v tej zvezi lahko zaupa. Tudi takrat, ko so otroci sami izrazili željo, da z očetom ne bi odšli, je bila njihova želja spoštovana.

Zgolj na podlagi ocene ogroženosti, podane s strani CSD, sodišče nima podlage za ohranjanje prepovedi približevanja v veljavi do otrok v nobenem obsegu. Meni, da je objektivnost podanega mnenja CSD močno vprašljiva, tudi iz razloga, ker CSD, kljub načelni enakosti strank v postopku, nasprotnega udeleženca ne obravnava na enak način, nenazadnje tudi dobrobit otrok ne, saj postavlja psihično stanje predlagateljice nad potrebe in dobrobit vseh treh otrok. Ni namreč sprejemljivo, da CSD kljub dolgotrajni odsotnosti kakršnihkoli stikov med očetom in otroki brezkompromisno podpira takšno stanje in celo predlaga sodišču, da se ukrep tudi v razmerju do otrok še kar podaljšuje, pri tem pa samo ne poda niti te možnosti, da se ukrep v času izvajanja stikov nasprotnega udeleženca z otroki ne bi izvrševal, kar je strokovno gledano skrajno vprašljivo. Negativna nastrojenost CSD do nasprotnega udeleženca, češ da ne plačuje preživnine, ni upravičena tudi iz razloga, ker nasprotni udeleženec plačila enostavno ne zmore, saj je izgubil zaposlitev, nove pa ne more dobiti. Po drugi strani pa je tudi presenetljivo, da CSD ne upošteva vseh drugih ravnanj nasprotnega udeleženca, ki kažejo na to, da je finančno poskrbel za otroke po najboljših močeh, ko je med drugim hišo, katero gradnjo je sam financiral, prodal, kupnino pa izročil predlagateljici, da si je kupila in opremila stanovanje, v katerem sedaj živi z otroki.

Nasprotni udeleženec se tudi ne more strinjati z odločitvijo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka. Drži sicer, da sta bila oba udeleženca zastopana po odvetnikih, vendar nasprotni udeleženec nima brezplačne pravne pomoči, kar je sodišče navedlo kot enega izmed razlogov za odločitev. Predmetni postopek (kot tudi drugi postopki), ga finančno precej izčrpava, čeprav z nobenim svojim dejanjem ni povzročil potrebe po ponovnem podaljševanju prepovedi približevanja.

6. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

7. Pritožba predlagateljice ni utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca je delno utemeljena.

8. Pravilno je materialnopravno stališče prvostopenjskega sodišča, po katerem morajo biti za podaljšanje ukrepov zaradi nasilnih dejanj po 19. členu ZPND podani enaki razlogi kot za njihov izrek, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju ali drugačen protipravni poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. Treba je torej izkazati, da že izrečeni ukrepi bodisi niso zalegli ali pa da je izkazana resna verjetnost, da se bo takšno nasilje ponovilo ali nastalo v prihodnosti.

9. Predmet predmetnega pritožbenega preizkusa je, ali so podani pogoji za podaljšanje že izrečenih ukrepov v razmerju do otrok.

10. Pri izvedbi postopka po ZPND, ko je udeleženec tudi otrok, mora sodišče še posebej paziti na njegove koristi.

11. Kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka, nasprotni udeleženec ni kršil izrečenih ukrepov prepovedi niti do predlagateljice niti do otrok. V ponovnem predlogu za podaljšanje ukrepov je predlagateljica zatrjevala, da se bo v kazenskih postopkih zaradi nasilja v družini izvajalo zaslišanje nasprotnega udeleženca ter predlagateljice, kar povečuje verjetnost, da bi nasprotni udeleženec ponovno poskušal vzpostaviti stik s predlagateljico, da nasprotni udeleženec na obravnavah povzdiguje glas, se s prezirom in zaničevalno obrača k predlagateljici ter da ima hladen in neprimeren odnos tudi do otrok. Že trditvena podlaga predlagateljice ne zadostuje za izrek podaljšanja ukrepov v odnosu do otrok, kar je predmet pritožbenega postopka, prav tako pa tudi iz dokaznega postopka ne izhaja, da bi bili otroci na kakršenkoli način deležni nasilja s strani nasprotnega udeleženca. Predlagateljica pa tudi ni navedla realne in konkretne grožnje, da bodo v primeru odsotnosti ustrezne zaščite otroci izpostavljeni nepredvidljivim dejanjem nasprotnega udeleženca.

12. Sodišče je odločitev o podaljšanju ukrepov v izpodbijanem obsegu do otrok sprejelo na podlagi ocene Centra za socialno delo X, enota Y, o visoki stopnji ogroženosti3 predlagateljice in otrok. Tvegano vedenje nasprotnega udeleženca je CSD prepoznal, ker: - se nasprotni udeleženec ne odzove na njihova vabila na način, da bi pristopil h konstruktivnemu pogovoru, da bi se lahko zastavilo delo po metodah socialnega dela, ki bi lahko pripeljalo do uvida v njegova ravnanja, - se odzove redko, ko pa se, pa gre za enosmerno komunikacijo, ki je kratka, ali pa se odzove s pisanji, ki so dolga tudi do 38 strani in težko berljiva;- udeleženec ne plačuje preživnine; - in ker njegova nepredvidljiva ravnanja v preteklosti ne prebujajo nobenega zaupanja v njegova bodoča ravnanja, tudi do otrok.

13. Zgolj ocena ogroženosti CSD, ki pretežno sloni na enostranskih informacijah predlagateljice in njenem doživljanju situacije, ne more predstavljati dokaza za verjetno izkazanost podlage za podaljšanje ukrepa sodišča. Pritožba nasprotnega udeleženca tudi utemeljeno opozarja, da je CSD v oceni zasledoval le koristi predlagateljice, medtem ko se do koristi otrok, glede katerih v dosedanjem postopku ni bilo ne zatrjevano ne izkazano, da jim stiki z očetom ne bi bili v korist, ne opredeli. Jasno pa je, da popolna in dolgotrajna prekinitev osebnih stikov vodi do oslabitve oziroma odtujitve odnosa med očetom in otroki, kar vsekakor ni v njihovo korist. 14. Čeprav se mora nasprotni udeleženec odzivati na vabila CSD in je to vsekakor oteževalna okoliščina v postopkih iz razmerij med starši in otroki, navedeno ne more biti podlaga niti za izrek ukrepov niti za njihovo podaljšanje. Tudi neplačevanje preživnine4 ni razlog, ki bi utemeljeval podaljšanje ukrepov (predlagateljica ima pravna sredstva za izterjavo v sodni odločbi določene preživnine), niti ni razlog predvidevanje, da bo ob sprostitvi stikov nasprotnega udeleženca z otroki prišlo do nasilja, ob neizkazanosti, da bi otroci bili deležni nasilja ali bili prisotni pri izvajanju nasilja nad predlagateljico v tem postopku obravnavanih dogodkih.

15. Zatrjevana nepredvidljiva in neprimerna ravnanja nasprotnega udeleženca ter njegov poniževalen odnos do osebja v vseh inštitucijah, s katerimi prihaja v kontakt, niso razlog oziroma ne utemeljujejo podaljšanje ukrepov, še najmanj pa v odnosu do otrok. Prav tako ne občutki in strah predlagateljice pri zaslišanjih v okviru kazenskega postopka zaradi kaznivih dejanj nasilja v družini in zanemarjanja otrok.

16. Ocena osebnostnih lastnosti nasprotnega udeleženca oziroma njegovih starševskih kapacitet ter postopna uvedba stikov po skoraj dveletni prekinitvi in način predaje otrok ni stvar tega postopka. Odločitev o tem bo predmet presoje v postopku, ki ga je predlagateljica sprožila in v katerem je sodišče že izdalo začasno odredbo o omejitvi stikov.

17. Na podlagi osmega odstavka 22. a člena ZPND sodišče v teh postopkih odloča o stroških postopka po prostem preudarku. Ob upoštevanju vseh okoliščin primera, in sicer da sta oba udeleženca v postopku predstavila svoja stališča ter da sta v postopku delno uspela, predlagateljica delno s predlogom, nasprotni udeleženec delno z ugovornim postopkom, se kot pravilna izkaže odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka nosi svoje stroške ugovornega postopka.

18. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljice zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu (I. točka izreka sklepa) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. a člena ZPND in 42. člena ZNP-1). Pritožbi nasprotnega udeleženca je delno ugodilo in izpodbijani sklep v II. točki izreka spremenilo tako, da je ugovoru nasprotnega udeleženca glede podaljšanja ukrepa do otrok ugodilo še v preostalem delu ter predlog predlagateljice v tem delu zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. a člena ZPND in 42. člena ZNP-1), v preostalem delu (glede stroškovne odločitve) pa pritožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo in sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22. a člena ZPND-1).

19. Na podlagi prvega odstavka 22. a člena ZPND je višje sodišče odločilo, da je predlagateljica dolžna nasprotnemu udeležencu povrniti stroške pritožbenega postopka, saj je s pritožbo v glavni stvari uspel5 (uspel ni le v stroškovnem delu, kar pa posebnih stroškov ni povzročilo). Za sestavo odgovora na pritožbo mu pripada 160 točk (sedma točka tar. št. 27 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT), kar ob upoštevanju materialnih stroškov v višini 3,2 točke, vrednosti točke 0,6 EUR (13. člen OT), povečano za 22 % DDV (drugi odstavek 12. člena OT), znaša 119,46 EUR. Predlagateljica s pritožbo ni uspela, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Ker niti predlagateljica niti nasprotni udeleženec z odgovorom na pritožbo nista pripomogla k rešitvi, v tem delu vsak krije svoje stroške postopka.

1 V nadaljevanju ZPND. 2 V nadaljevanju ZPP. 3 CSD je tekom celotnega postopka podal tri poročila, in sicer poročilo z dne 25. 5. 2022, na katerega je prvo sodišče, med drugim, oprlo svojo odločitev za izrek ukrepov, in iz katerega izhaja le, da je predlagateljica ogrožena s strani nasprotnega udeleženca, poročilo z dne 22. 5. 2023, kjer je prav tako zgolj navedeno, da je izdelana ocena ogroženosti, in na katerega je prvo sodišče, med drugim, oprlo svojo odločitev za podaljšanje izrečenih ukrepov, ter poročilo z dne 4. 12 2023, na katerega je sodišče oprlo izpodbijano odločitev. 4 Tudi vložitev predloga s strani nasprotnega udeleženca za znižanje preživnine iz zneska 333,33 EUR mesečno po otroku na znesek 170,00 EUR mesečno po otroku ne pomeni ekonomskega nasilja. 5 Tekom postopka ni bilo izkazana, da bi bila še nadaljnja prepoved stikov očeta z otroki v njihovo korist.