31. 1. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. ob Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 16. januarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 15/2004 z dne 14. 4. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo pritožnika (v pravdnem postopku toženca), ker ni bil izpolnjen pogoj glede vrednosti spornega predmeta. Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da je tudi glede vprašanja dopustnosti revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 – v nadaljevanju ZPP) treba upoštevati določbo 41. člena ZPP, ki se nanaša na določitev vrednosti spornega predmeta. Ker se tožbeni zahtevek nanaša na dve različni pogodbi in zahtevka ne temeljita na isti dejanski in pravni podlagi, je Vrhovno sodišče pri presoji dovoljenosti revizije kot vrednost spornega predmeta upoštevalo vsak zahtevek posebej. Pritožnik meni, da pravila iz 41. člena ZPP veljajo le za določitev pristojnosti sodišča. Uporaba 41. člena ZPP naj bi bila zato v obravnavanem primeru nepravilna. Vrhovno sodišče naj bi s tem kršilo pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.

2.Pritožnik Vrhovnemu sodišču očita nepravilno uporabo določb 41. in 367. člena ZPP. Vprašanje, ali se pravila o določitvi vrednosti spornega predmeta po 41. členu ZPP uporabljajo tudi za presojo dopustnosti revizije po 367. členu ZPP, ni vprašanje, ki bi posegalo na raven človekovih pravic, temveč gre zgolj za vprašanje pravilnosti uporabe procesnega prava. O tem pa Ustavno sodišče glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) samo po sebi ne odloča. Ustavno sodišče namreč v postopku ustavne pritožbe lahko presoja le kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Takšnih kršitev pa pritožnik ne izkaže.

3.Pritožnik se sicer sklicuje na pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, vendar očitek o kršitvi te pravice ni utemeljen. Ta ustavna določba pravice do revizije ne zagotavlja. V primerih, ko je revizija z zakonom predvidena, bi sicer lahko šlo za kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva, in sicer v primeru, če bi Vrhovno sodišče zakon, ki dopušča revizijo, razlagalo tako, da bi s tem pritožnikoma nesorazmerno omejilo pravico do dostopa do (Vrhovnega) sodišča. Vendar pri stališču, da je pogoj za dopustnost revizije ustrezno visoka vrednost izpodbijanega dela sodbe in da je pri oceni, ali je ta vrednost dosežena, treba ločeno obravnavati zahtevke, ki imajo različno pravno in dejansko podlago, ne gre za takšno razlago.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić