Jedro

V sodni praksi je enotno stališče, da namen denarne kazni ni kaznovanje dolžnika. Denarna kazen predstavlja izvršilno sredstvo, ki kot posredna prisila vpliva na voljo dolžnika, da stori oziroma opusti ravnanja, ki so predmet zavarovanja oziroma obveznosti iz izvršilnega naslova. Njen naboj je v konkretni in učinkoviti zaščiti pravic, ki so predmet zavarovanja ali pripadajo udeležencu izvršilnega postopka.

Glede na te okoliščine se tako izkaže, da se je primarni namen denarne kazni spremenil, saj se je denarna kazen kot izvršilno sredstvo v začasni odredbi, ki naj bi primarno zagotavljala varstvo koristi otrok, spremenila zgolj v kaznovanje nasprotnega udeleženca. Temu pa ni namenjen institut denarne kazni.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Predlagateljica v predlogu navajala, da sta ji bila A. A., rojen 2004 in B. B., rojena 2006 dodeljena v varstvo in vzgojo, C. C., rojen 1998 pa je dodeljen v varstvo in vzgojo nasprotnemu udeležencu. Predlagateljica je zaradi spolnega nasilja C. C. nad B. B. v času stikov z nasprotnim udeležencem in zaradi psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca nad A. A. in B. B.1 predlaga, da se stiki A. A. in B. B. z nasprotnim udeležencem ukinejo. Predlagateljica je še predlagala, da sodišče izda začasno odredbo, na podlagi katere se že med postopkom do pravnomočnosti zadeve začasno ukinejo stiki nasprotnega udeleženca z otrokoma.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom N 193/2015 z dne 2. 6. 20152 ugodilo predlogu za začasno odredbo. Odločilo je; da se začasno ukinejo stiki nasprotnega udeleženca z otrokoma, da se udeležencema izreče denarna kazen v višini 1.000,00 EUR, če ne bosta upoštevala te začasne odredbe, da začasna odredba velja do pravnomočne odločitve v tej zadevi in da ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži izvršitve sklepa. S sklepom N 193/2015 z dne 20. 10. 20163 je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu predlagateljice. Nasprotnemu udeležencu je odvzelo pravico do stikov z otrokoma in zavrnilo njegov ugovor zoper sklep o začasni odredbi N 193/2015 z dne 2. 6. 2015. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom IV Cp 429/2017 z dne 23. 3. 2017 zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca zoper sklep sodišča prve stopnje N 193/2015 z dne 20. 10. 20164. 3. Sodišče prve stopnje je po izdaji končnega sklepa in pred odločitvijo VSL dne 9. 2. 2017 izdalo izpodbijani sklep, s katerim je nasprotnega udeleženca kaznovalo z denarno kaznijo 1.000,00 EUR, ker je kršil začasno odredbo iz sklepa N 193/2015 z dne 2. 6. 2015, s tem, ko je 20. 7. 2016 hčeri poslal čestitko za rojstni dan z naslednjo vsebino5: "Draga B. B.! Vse najboljše za tvoj 10. rojstni dan ti želim. Neskončno te imam rad. Tvoj ati."

4. Nasprotni udeleženec je zoper sklep vložil laično pritožbo, katere vsebina bo povzeta v nadaljevanju te obrazložitve6. 5. Pritožba je utemeljena.

6. S sklepom N 193/2015 z dne 2. 6. 2015 je sodišče prve stopnje prepovedalo nasprotnemu udeležencu kakršne koli stike z otrokoma do pravnomočnosti končnega sklepa. Nasprotnemu udeležencu je bila zagrožena denarna kazen v višini 1.000,00 EUR, če ne bo spoštoval začasne odredbe. V obrazložitvi tega sklepa je sodišče prve stopnje pojasnilo razloge za takšno odločitev, hkrati pa je tudi opredeljeno navedlo, da so nasprotnemu udeležencu prepovedani stiki v kakršni koli obliki, ker bi vsak stik preveč negativno in stresno vplivali na čustvovanje in psihično ravnovesje mladoletnih otrok7. Nasprotni udeleženec zato v pritožbi neutemeljeno zatrjuje, da iz sklepa o začasni odredbi določno ne izhaja, v kakšni obliki so nasprotnemu udeležencu prepovedani stiki.

7. Nasprotni udeleženec protispisno zatrjuje, da mu niso bili prepovedani stiki do 20. 10. 2016, kar je v nasprotju z izrekom sklepa IV Cp 429/2017 z dne 2. 6. 2015, iz katerega še izhaja, da ugovor nasprotnega udeleženca zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve, zato ni relevantna okoliščina, da v času izdaje izpodbijanega sklepa še ni bil pravnomočen končni sklep. Nenazadnje je sodišče prve stopnje s končnim sklepom ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep N 193/2015 z dne 2. 6. 2015 zavrnilo in še odločilo, da se nasprotnemu udeležencu odvzame pravica do stikov z otrokoma.

8. Sodišče prve stopnje je nasprotnega udeleženca denarno kaznovalo, ker je 20. 7. 2016 poslal hčeri čestitko za rojstni dan in ne iz razloga, ki ga navaja v pritožbi, ker je 15. 3. 2016 čestital sinu za rojstni dan, za kar naj bi imel soglasje izvedenca I. N. Tudi če bi se soglasje izvedenca nanašalo na hčer, nasprotni udeleženec ni imel pravice do takšnega kontakta (stika) s hčerjo, glede na izdano začasno odredbo. Nasprotni udeleženec v pritožbi tudi ni predlagal dokaza, ki bi potrjeval navedeno dejstvo8. Izvedenec je na naroku 15. 3. 2016 pojasnil9, da osebni stiki otrok z nasprotnim udeležencem niso v njihovo korist. Na dodatno vprašanje je odgovoril, da trenutno kakršna koli druga oblika stikov nasprotnega udeleženca z otrokoma ni v njuno korist. Hkrati pa je izpovedal, kar izhaja tudi iz izvedenskega mnenja, da je treba s strokovno pomočjo in z individualnim pristopom "vložiti vse napore, da se stikovanje otrok z očetom postopno vpelje."10

9. V sodni praksi je enotno stališče11, da namen denarne kazni ni kaznovanje dolžnika. Denarna kazen predstavlja izvršilno sredstvo, ki kot posredna prisila vpliva na voljo dolžnika, da stori oziroma opusti ravnanja, ki so predmet zavarovanja oziroma obveznosti iz izvršilnega naslova. Njen naboj je v konkretni in učinkoviti zaščiti pravic, ki so predmet zavarovanja ali pripadajo udeležencu izvršilnega postopka. Zato tudi sodišče izda sklep, s katerim denarno kaznuje dolžnika, po uradni dolžnosti, pri tem pa ni vezano na predlog upnika. Če dolžnika denarno ne kaznuje, mora v sklepu pojasniti razloge za takšno odločitev12, enako pa mora pojasniti razloge zaradi katerih dolžnika denarno kaznuje. Podrobnejša obrazložitev razlogov še posebej velja v primeru, če sodišče izda sklep o denarni kazni po daljšem časovnem obdobju, potem ko je že ugotovilo vsa odločilna dejstva, na podlagi katerih bi dolžnika lahko denarno kaznovalo.

10. Izpodbijani sklep teh razlogov nima. Iz sklepa ne izhajajo odločilni razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje 9. 2. 2017, nekaj mesecev po izdaji končnega sklepa, nasprotnega udeleženca denarno kaznovalo za ravnanje z dne 20. 7. 2016. Sodišče prve stopnje je na naroku 20. 10. 2016 od predlagateljice izvedelo, da je nasprotni udeleženec kršil prepoved iz začasne odredbe, ker je hčeri poslal čestitko, ki pa jo hčer ni dobila, ker je čestitko zadržala predlagateljica. Na tem naroku je predlagateljica predlagala, da sodišče nasprotnega udeleženca denarno kaznuje, nasprotni udeleženec pa je priznal, da je hčeri čestitko poslal. Sodišče prve stopnje je torej že na tem naroku vedelo za vsa odločilna dejstva, na podlagi katerih bi lahko nasprotnega udeleženca denarno kaznovalo13. Pa vendar sodišče prve stopnje nasprotnega udeleženca ni denarno kaznovalo v končnem sklepu, ki je bil izdan 20. 10. 2016. Denarno ga je kaznovalo šele po slabih štirih mesecih od izdaje končnega sklepa, za dejanje, ki je bilo storjeno 20. 7. 2016. V izpodbijanem sklepu ni razlogov, zaradi katerih je sodišče prve stopnje menilo, da je zaradi varstva koristi otrok, potrebno tudi po poteku opisanega daljšega časovnega obdobja od kršitve začasne odredbe, nasprotnega udeleženca denarno kaznovati. Pritožbeno sodišče je zadevo prejelo v obravnavo 7. 2. 2018, torej enajst mesecev po pravnomočnosti končnega sklepa, s katero je prenehala tudi veljavnost začasne odredbe. Glede na te okoliščine se tako izkaže, da se je primarni namen denarne kazni spremenil, saj se je denarna kazen kot izvršilno sredstvo v začasni odredbi, ki naj bi primarno zagotavljala varstvo koristi otrok, spremenila zgolj v kaznovanje nasprotnega udeleženca. Temu pa ni namenjen institut denarne kazni.

11. Odločitev pritožbenega sodišča pa bi bila drugačna, če bi se ugotovilo, da so ob izdaji izpodbijanega sklepa14 obstajali zaradi nedopustnih ravnanj nasprotnega udeleženca konkretni razlogi, zaradi katerih bi bilo treba, zaradi zaščite koristi otrok do pravnomočnosti končne odločitve, izreči nasprotnemu udeležencu denarno kazen zaradi nedopustnega stika s hčerjo dne 20. 7. 2016, ker bi bilo glede na okoliščine primera ugotovljeno, da je le izrečena denarna kazen lahko učinkovito (izvršilno) sredstvo, da se preprečijo stiki nasprotnega udeleženca z otrokoma v času veljavnosti začasne odredbe. Ali povedano drugače, da nasprotni udeleženec ne bi zmotno razumel odločitve pritožbenega sodišča. Če bi sodišče prve stopnje po naroku 20. 10. 2007 v končni odločbi, ali kasneje v razumnem roku, nasprotnega udeleženca denarno kaznovalo, ker je z (že) opisanim ravnanjem kršil začasno odredbo, bi pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

12. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka prvega odstavka 366. člena ZPP).

1 V nadaljevanju otroka. 2 Stran 106 - 113 sodnega spisa. 3 Stran 258 - 376 sodnega spisa; v nadaljevanju končni sklep. 4 Stran 300 - 304 sodnega spisa; v nadaljevanju odločitev VSL. 5 Glej prilogo A19. 6 Glej 6., 7. in 8. tč. obrazložitve sklepa. 7 Glej 21. točko obrazložitve sklepa N 193/2015 z dne 2. 6. 2015 na str. 112-113. 8 Nasprotni udeleženec npr. ni predlagal zaslišanja izvedenca ali lastnega zaslišanja. 9 Glej stran 185 sodnega spisa. 10 Glej stran 157 sodnega spisa. 11 Glej sklepe VSL in VSRS: III Cp 3095/2005,I Ip 3595/2011, II Ip 1741/2014, II Ip 560/2016, II Ip 1635/2016, II Ip 3043/2017 in II Ips 73/2010. 12 Primerjaj s sklepom VSL II Ip 1741/2014. 13 Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ne navaja, da bi po naroku z dne 20. 10. 2016 izvajalo še kakšne dokaze v zvezi z ugotavljanjem dejstev, ki se nanašajo na očitano kršitev oziroma na morebitne druge kršitve začasne odredbe s strani nasprotnega udeleženca, ki so nastale do izdaje izpodbijanega sklepa. 14 Kljub okoliščini, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep šele po štirih mesecih od obvestila o kršitvi in ko je razpolagalo z vsemi odločilnimi dejstvi, da je nasprotni udeleženec kršil prepoved iz začasne odredbe.