Jedro

Nova cenitev podržavljenega premoženja po stanju ob vračanju, izdelana po pravnomočno končanem denacionalizacijskem postopku, ni novo dejstvo oziroma nov dokaz, saj ni obstojala v času denacionalizacijskega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 45/06 - odl. US) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 10.7.2005, s katero je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Upravne enote Slovenske Konjice z dne 10.9.2004. S to odločbo je prvostopni organ zavrnil predlog za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo prvostopnega organa z dne 14.2.2000. Menil je, da okoliščina, na katero se predlog opira, ni verjetno izkazana. Nov izvid in mnenje ne predstavljata novega dejstva oziroma novega dokaza v smislu določbe 1. odstavka 260. člena Zakona o upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, ...). Nepravilno ovrednotenje objekta predstavlja napačno ugotovljeno dejansko stanje in posledično napačno uporabo materialnega prava, kar pa bi lahko tožnica izpodbijala le v postopku z rednim pravnim sredstvom, to je pritožbo zoper odločbo prvostopnega organa. Tožena stranka je pojasnila, da bi moral zaradi tega prvostopni organ predlog za obnovo postopka zavreči, vendar ker ga je zavrnil, s tem ni podana takšna kršitev pravil postopka, zaradi katere bi bilo treba izpodbijano odločbo prvostopnega organa odpraviti.

Prvostopno sodišče je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pojasnilo pravno naravo obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva, ki ga je mogoče uveljavljati le iz v 260. členu ZUP navedenih razlogov. Pojasnilo je vsebino določbe 1. točke 1. odstavka 260. člena ZUP in 267. člena ZUP. Iz upravnih spisov je ugotovilo, da je predlog za obnovo vložen zoper odločbo prvostopnega organa z dne 14.2.2000, ki je postala pravnomočna 6.3.2000, in da zoper to odločbo pritožba ni bila vložena. Tožnica pa uveljavlja razlog iz 1. točke 1. odstavka 260. člena ZUP, ki pa v tem primeru ni podan. Tožnica si je po pravnomočnosti odločbe pridobila novo mnenje izvedenca, ki je drugačno, kot je bilo mnenje izvedenca, ki je bilo v upravnem postopku za izdajo odločbe, zoper katero se uveljavlja obnova. To pa ni novo dejstvo oziroma nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP, saj mora tisto dejstvo, ki se ga v obnovi uporablja, oziroma dokaz, obstojati že v času prvega odločanja, le da se zanj ni vedelo oziroma ga ni bilo mogoče uporabiti. Novo izvedensko mnenje pa tako novo dejstvo oziroma nov dokaz ni, saj je bilo narejeno po pravnomočnosti odločbe.

Zoper prvostopno sodbo vlaga tožnica pritožbo. Meni, da tožena stranka in prvostopno sodišče napačno razlagata pritožbeno zadevo. Opisala je okoliščine v zvezi z denacionalizacijskim postopkom, zaradi katerih ni opazila, da je izvedensko mnenje, ki je bilo uporabljeno v denacionalizacijskem postopku, nepravilno. Cenilcu, ki so ji ga priporočili na upravni enoti, je zaupala. V želji, da bi se zadeva končala čimprej, ni bila pozorna na cenitev. Dvom v pravilnosti je povzročilo to, ker je v drugi denacionalizacijski zadevi bilo ugotovljeno, da je bila cenitev, ki jo je prav tako opravil isti izvedenec, napačna. Zato je podvomila tudi v cenitev v obravnavanem postopku. Tudi sam izvedenec iz denacionalizacijskega postopka je pojasnil, da v svojem poročilu ni upošteval novih predpisov v zvezi s cenitvijo premoženja v postopkih denacionalizacije. Zato je po pravnomočnosti odločbe sama najela drugega izvedenca in njegovo mnenje in poročilo predložila kot dokaz, na podlagi katerega je treba obnoviti denacionalizacijski postopek. Nova cenitev bi vsekakor pripeljala do drugačne odločitve, njej pa bi bila priznana odškodnina za 22.000 DEM večja, kot jo je prejela po pravnomočni odločbi. Meni, da so ji kršene človekove pravice, da se kršijo pravila postopka denacionalizacije in materialni predpisi, saj so ona in dediči oškodovani za 22.000 DEM. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče ta dejstva upošteva kot nov dokaz.

Tožena stranka in zavezana stranka v postopku denacionalizacije Slovenska odškodninska družba d.d., na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Kot so tožnici pravilno pojasnili že prvostopno sodišče in oba upravna organa, je obnova postopka izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uspešno uveljaviti le, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Za začetek mora biti podan obnovitveni razlog, kar pa v obravnavanem primeru tudi po presoji pritožbenega sodišča ni.

Obnovo postopka je vsekakor mogoče predlagati zaradi novega dejstva oziroma dokaza (1. točka 1. odstavka 260. člena ZUP), vendar mora biti to novo dejstvo oziroma nov dokaz posebej kvalificiran. Obstojati mora že v času pred izdajo odločbe, ki se z obnovo izpodbija, in mora biti takšne narave, da bi pripeljal do drugačne odločitve. Novo izvedensko mnenje, ki ga kot novo dejstvo oziroma dokaz v obnovitvenem postopku uveljavlja tožnica, pa ni dejstvo oziroma dokaz, ki bi obstojalo že v času denacionalizacijskega postopka. Ni torej posebej kvalificirano dejstvo oziroma dokaz, zato tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ni izpolnjen eden od z zakonom predpisanih pogojev za dovolitev obnove postopka.

Čim pa organ ugotovi, da obnovitveni razlog ni podan, v skladu z 267. členom ZUP zavrže predlog za obnovo postopka. Res je, da je v tem primeru prvostopni organ predlog za obnovo zavrnil ne pa zavrgel, kar pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ni takšna kršitev, zaradi katere bi bilo treba njegovo odločbo odpraviti oziroma spremeniti.

Na to, ali je podan obnovitveni razlog ali ne, ne morejo vplivati okoliščine, ki jih v pritožbi navaja tožnica, namreč njeno zdravstveno stanje v času trajanja denacionalizacijskega postopka, njeno zaupanje v delo izvedenca in njeno naknadno osveščenje, da je s cenitvijo nekaj narobe. Pa tudi nova cenitev, iz katere izhaja, da bi bila upravičena do 22.000 DEM večje odškodnine, ni okoliščina, ki bi kakorkoli vplivala na dejstvo, da dokaz, ki ga predlaga kot osnovo za obnovo postopka, ni nov dokaz v smislu 1. točke 1. odstavka 260. člena ZUP. Zato tudi njene pritožbene navedbe, da so ji s tem kršene človekove pravice, da je kršena zakonodaja, torej ZDen, da so kršena pravila postopka denacionalizacije, niso utemeljene. Stranka mora v postopku tudi sama skrbeti za pravilno uveljavljanje svojih pravic, ki jih v postopku ima. Izredna pravna sredstva pa, kot že samo njihovo ime pove, torej da gre za izreden preizkus dokončnih oziroma pravnomočnih odločb, pa je mogoče uspešno uveljavljati le, če so za to izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, kar pa tudi po presoji pritožbenega sodišča v tem primeru niso.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča.