Jedro

Pravdno sodišče lahko samo ugotavlja, kdo so dediči umrle stranke in ni treba, da čaka na pravnomočen sklep o dedovanju zapuščinskega sodišča. Obseg zapuščine ne vpliva na procesno odločitev o tem, s kom se nadaljuje postopek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se zaradi smrti toženca postopek nadaljuje z njegovim dedičem U. S. 2. Zoper takšno odločitev se pritožuje U. S. iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Opozarja, da sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani IV D 317/2012, s katerim je bil določen za dediča, še ni pravnomočen. Zapuščinski spis se nahaja na Višjem sodišču v Ljubljani, ki bo odločalo o pritožbi ločitvenega upnika, nato pa bo razpisana zapuščinska obravnava. Tako ni znano, ali bo pritožnik dediščino res sprejel in tudi ne, kakšen je obseg zapuščine oziroma do kakšne višine odgovarja za zapustnikove dolgove.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je na podlagi dopisa Okrajnega sodišča v Ljubljani IV D 317/2012 z dne 29.10.2012, pred katerim teče zapuščinska zadeva po pokojnem tožencu, ugotovilo, da je njegov sin U. S. dediščino sprejel, preostala dva zakonita dediča pa sta se dediščini odpovedala. Glede na navedeno je utemeljeno sklenilo, da se pravdni postopek nadaljuje z njim.

5. Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da zapuščinski postopek še ni zaključen. Za ugotovitev, kdo so dediči, ni odločilen pravnomočen sklep o dedovanju, saj gre za odločbo deklarativne narave. Dediči že na podlagi samega zakona vstopijo v položaj zapustnika in sicer s trenutkom njegove smrti (132. člen Zakona o dedovanju, ZD). Zato lahko tudi pravdno sodišče sâmo ugotavlja, kdo so dediči. Pri tem je odločilno le, da se dediščini niso odpovedali.

6. Pritožba ne zatrjuje, da je sodišče zmotno ugotovilo vsebino dedne izjave, ki jo je pritožnik podal v zapuščinskem postopku. Navaja le, da glede na odprt zapuščinski postopek še ni jasno, ali bo dediščino dokončno sprejel ali ne. Glede na to, da izjave o sprejemu ali odpoved dediščine ni mogoče preklicati (138. člen ZD), so takšne pritožbene navedbe neupoštevane.

7. Na pravilnost izpodbijane odločitve nadalje tudi ne vpliva dejstvo, da obseg zapuščine še ni znan. Kakšna bo višina podedovanega premoženja, bo odločilno šele, ko bo sodišče vsebinsko presojalo tožbeni zahtevek zoper dediča (1. odstavek 142. člena ZD). Z izpodbijanim sklepom pa je odpravilo le procesne ovire v postopku, ki so nastale s smrtjo toženca (prvi odstavek 76. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

8. V pritožbi uveljavljeni razlogi torej niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka, o katerih bo odločalo sodišče prve stopnje, ko bo odločalo o tožbenem zahtevku.