Jedro

1. Sodišče, razen v primeru, ko so izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka iz 205. člena ZPP, ni dolžno pozivati nekoga tretjega (ki ni vložil tožbe) ali bi prevzel vlogo tožeče stranke v postopku. 2. Stranka mora vložiti takšno vlogo, ki je razumljiva in obsega vse, kar je treba, da se lahko obravnava. V skladu z določbo drugega odstavka 105. člena ZPP mora vsaka vloga, torej tudi tožba, med drugim obsegati ime ter stalno oz. začasno prebivališče oz. sedež strank... Ker v obravnavani zadevi tožba ne vsebuje vsega, da bi se lahko obravnavala, saj ne vsebuje popolnega naziva, sedeža in naslova tožene stranke, skladnega z vpisom v sodni register, je sodišče prve stopnje tožečo stranko v skladu z določbo prvega odstavka 108. člena ZPP pravilno pozvalo, naj tožbo popravi. Ker pa tožeča stranka ni ravnala v skladu z omenjenim pozivom, je moralo ob uporabi določbe četrtega odstavka 108. člena ZPP tožbo zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v skladu z določbo četrtega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99) zavrglo tožbo v obravnavani zadevi, ker tožeča stranka v naloženem roku ni odpravila pomanjkljivosti v zvezi z označbo tožene stranke. Zoper tak sklep se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pravočasno pritožuje tožeča stranka, ki predlaga razveljavitev sklepa in nadaljevanje postopka. V pritožbi navaja, da je že v sporočilu z dne 5.12.2000 pojasnila, da je sedaj za uveljavljanje malih glasbenih avtorskih pravic legitimirana organizacija SAZAS. V obravnavani zadevi se uveljavlja varstvo in zaščita malih avtorskih pravic. To ni situacija, ki jo sodišče omenja s sklicevanje na določbo prvega odstavka 190. člena ZPP, saj ne gre za odtujitev pravic. V konkretnem primeru gre za zakonski mandat. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP; Ur. l. RS, št. 21/95) je na novo uredil kolektivno varovanje malih avtorskih pravic, ki je z zakonom podvrženo dovoljenju urada za intelektualno lastnino. Določbe 146. do 163. člena ZASP so specifične določbe, ki jih stranke ne morejo spreminjati. Tožeča stranka zato vztraja pri svojem predlogu, da sodišče pozove SAZAS, da kot pooblaščena organizacija za kolektivno uveljavljanje malih avtorskih glasbenih pravic stopi v veljavo (verjetno pravilno: da vstopi v pravdo). Pritožba ni utemeljena. V obravnavani zadevi je tožbo vložil ZAMP - Varstvo avtorskih pravic za Slovenijo, Slovenska 55a, Ljubljana, to je Združenje avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic za Slovenijo. Le-ta ima položaj tožeče stranke v pravdnem postopku in zato tudi vse s postopkom povezane pravice ter obveznosti tožeče stranke, ki jih s sporočilom sodišču ne more enostavno prenesti ali preložiti na nekoga tretjega. Ena od procesnih obveznosti tožeče stranke je, da vloži takšno vlogo, ki je razumljiva in obsega vse, kar je treba, da se lahko obravnava. V skladu z določbo drugega odstavka 105. člena ZPP mora vsaka vloga, torej tudi tožba, obsegati: ime ter stalno oz. začasno prebivališče oz. sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet, vsebino izjave in podpis vlagatelja. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi ugotovilo, da tožba ne vsebuje vsega, da bi se lahko obravnavala, saj ne vsebuje popolnega naziva, sedeža in naslova tožene stranke, skladnega z vpisom v sodni register. Glede na to je tožečo stranko s sklepom opr. št. I Pg 444/95-19, z dne 17.11.2000 v skladu z določbo prvega odstavka 108. člena ZPP pravilno pozvalo, naj tožbo popravi. Ker tožeča stranka ni ravnala v skladu z omenjenim pozivom, pa je sodišče prve stopnje ob uporabi določbe četrtega odstavka 108. člena ZPP z izpodbijanim sklepom tožbo pravilno zavrglo. Stališče pritožnika, da bi moralo sodišče prve stopnje pozvati SAZAS, to je Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije ali vstopa v pravdo kot tožeča stranka, je zmotno. Sodišče namreč ni dolžno pozivati tretjih oseb ali bi prevzele vlogo tožeče stranke v postopku. Le v primeru, da bi tožeča stranka prenehala obstajati, bi bilo sodišče prve stopnje v skladu z določbo 3. točke 205. člena ZPP dolžno postopek prekiniti in bi se nadaljeval, ko bi pravni nasledniki pravne osebe pravdo prevzeli ali ko bi jih sodnik povabil, naj to storijo (prvi odstavek 208. člena ZPP). Da bi tožeča stranka prenehala obstajati, pritožnik niti ne zatrjuje; prav tako tudi ne zatrjuje, da bi bil SAZAS njen pravni naslednik. Sodišče prve stopnje torej postopka ni bilo dolžno prekiniti. Pritožbeno sklicevanje na določbe ZASP ter njihovo kogentnost in trditve, da v obravnavani zadevi ne gre za odtujitev pravic ali stvari, ampak za zakonski mandat, pa so glede na obrazloženo, brezpredmetne. Glede na pojasnjeno je torej razvidno, da je le tožeča stranka tista, ki bi bila dolžna v skladu s pozivom sodišča tožbo poraviti tako, da bi jo bilo mogoče obravnavati. Ker pa tega ni storila, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.