Jedro

Sodišče druge stopnje razveljavi sklep o neutemeljenosti ugovora in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru, če ne more presoditi njegove utemeljenosti.

Izrek

Sklep o neutemeljenosti ugovora se delno razveljavi za preživnino za meseca oktober in november 1998 in za mesece od januarja do junija 2000 ter se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.

V ostalem delu se ugovor zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sklep o izvršbi in zavarovanju.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I P 740/99 z dne 10.1.2000, dovolilo izvršbo zaradi izterjave preživnine za čas od 1.10.1998 do 6.6.2000 v skupnem znesku 348.000,00 SIT, in sicer za mesece oktober 1998 do marec 1999 po 10.000,00 SIT za vsakega od upnikov, za mesece od aprila do decembra 1999 po 5.000,00 SIT in za mesece od januarja 2000 do junija 2000 po 11.500,00 SIT, ter zavarovanje za preživnino za čas od 6.6.2000 do 5.6.2001. Proti sklepu o izvršbi je dolžnik vložil ugovor. Navaja, da je za obdobje od avgusta 1998 do novembra 1998 plačal štirikrat po 10.000,00 SIT preživnine za vsakega od otrok, skupaj torej 80.000,00 SIT, kar mu je bilo zarubljeno od plače pri A. S.L.O. d.o.o. po sklepu o izvršbi opr. št. I 98/21993. Decembra 1998 je bilo nakazano 28.000,00 SIT, januarja 1999 17.664,00 SIT in marca 1999 30.733,00 SIT, še 3.603,00 SIT razlike pa je nakazal pri januarski preživnini. Za te navedbe predlaga kot dokaz plačilne liste za mesece december 1998 in januar ter marec 1999 ter potrdilo o oddaji vrednostnega pisma (priloga B2). Za obdobje od decembra 1998 do marca 1999 ni mogel plačati preživnine zaradi razveznih postopkov in izvršbe z rubežem njegove plače. V obdobju od aprila 1999 do decembra 1999 pa ne, ker mu je prenehalo delovno razmerje in je bil v socialni stiski. Zakonita zastopnica je dobivala izplačila od Jamstvenega in preživninskega sklada RS. Neplačano preživnino bi rad plačeval po obrokih. Od januarja 2000 dobiva denarno pomoč v višini 24.788,00 SIT in od 1.1.2000 vso nakazuje redno v vrednostnih pismih (priloga B5-B7). Dolžnik nadalje prosi za znižanje preživnine na 5.000,00 SIT od januarja 2000 naprej. Nasprotuje še predlogu za zavarovanje. Niso resnične navedbe, da ni plačeval preživnine. Da jo je od 1.1.2000 do 31.7.2000 redno plačeval, dokazuje s potrdili o poslanih vrednostnih pismih.

Ml. upnika sta na ugovor odgovorila in navajata, da je po sklepu o začasni odredbi za plačevanje preživnine v mesečnem znesku 20.000,00 SIT za oba upnika dolžnikova firma A. S.L.O. enkrat nakazala 30.733,00 SIT, nato pa dolžnik tam ni bil več zaposlen. Upnika še navajata, da je dolžnik sedaj nekajkrat sinu Roku nakazal denar za obdobje pred letom 1999. Vsega ostalega po sodbi zakonita zastopnica ni prejela in ni ničesar dobivala od preživninskega sklada. Dolžnik ima več poklicev in ima službo, igra tudi pri ansamblu M...

Sodišče prve stopnje je štelo, da ugovor ni utemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (3. odstavek 58. člena v zvezi z 2. odstavkom 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98).

Ugovor delno ni utemeljen, delno pa sodišče druge stopnje ne more presoditi njegove utemeljenosti.

Na podlagi določb 55. člena ZIZ je mogoče ugovor proti sklepu o izvršbi vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Kolikor dolžnik navaja, da v času od decembra 1998 do vključno decembra 1999 ni plačeval preživnine, ker je bil brez sredstev, ne uveljavlja upoštevnega ugovornega razloga. Sodišče je v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov (1. odstavek 17. člena ZIZ) in dolžnikova obveznost po njem obstaja ne glede na to, ali jo more izpolniti ali ne. Dolžnik bi lahko znižanje preživnine uveljavljal le s tožbo v pravdi, in sicer le za naprej, nikakor pa ne za čas, za katerega je v tej zadevi predlagana in dovoljena izvršba.

Prav tako ni utemeljen dolžnikov ugovor proti dovolitvi zavarovanja še nezapadlih zneskov preživnine. Na podlagi določbe 259. člena ZIZ je sodišče prve stopnje pravilno dovolilo zavarovanje s predhodno odredbo za še nezapadle zneske zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Zoper dolžnika sta mld. upnika predlagala izvšrbo, s tem pa se domneva, da je podana nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (1. odstavek 257. člena ZIZ). Kako bo takšna predhodna odredba vplivala na subjektivni odnos dolžnika do plačevanja preživnine, ni pomembno.

Sodišče druge stopnje je zato in ker v tem delu ni našlo ne ugovornih ne pritožbenih razlogov, na katere pazi na podlagi 2. odstavka 55. člena ZIZ oziroma 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15. členom ZIZ po uradni dolžnosti, v tem delu ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep o izvršbi zaradi izterjave zneskov preživnine za čas od decembra 1998 do vključno decembra 1999 ter glede zavarovanja še nezapadlih zneskov preživnine na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Sodišče druge stopnje pa ne more presoditi utemeljenosti ugovora glede plačila zneskov preživnine za meseca oktober in november 1998 in za mesece od januarja do junija 2000. Dolžnik dokazuje plačilo preživnine v višini 76.397,00 SIT s potrdili A. S.L.O. o izlačilu plače za mesece december 1998 in januar ter marec 1999, in plačilo razlike do 80.000,00 SIT, kot je znašala preživnina za oba upnika za štiri mesece, s preplačilom mesečnega zneska preživnine za mesec januar 2000. S sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I 98/21993, je bila dovoljena izvršba zaradi izterjave preživnine v znesku 40.000,00 SIT za meseca september in avgust 1998 ter zavarovanje za čas od oktobra 1998 dalje. Sodišče prve stopnje bo zato moralo ugotoviti, ali so se odbitki od plače, na katere se sklicuje dolžnik, nanašali na plačilo preživnine in ali je bila s tem delno ali v celoti plačana ne le preživnina za meseca avgust in september, temveč tudi za oktober in november 1998. Prav tako bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali sta ml. upnika prejela zneske, za katere dolžnik dokazuje, da jih je v času od februarja do julija 2000 pošiljal v vrednostnih pismih kot preživnino za prejšnji mesec, in sicer tudi v zvezi z navedbami v odgovoru na ugovor, da je dolžnik ml. Roku nekajkrat nakazal denar za obdbobje pred letom 1999. Na podlagi 1. odstavka 312. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. l. SFRJ, št. 29/78 - 57/89) se namreč obveznosti poračunajo, če jih je med istimi osebami več istovrstnih, pa tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, in se upnik in dolžnik o tem nista sporazumela, po vrstnem redu, ki ga določi dolžnik ob izpolnitvi.

Sodišče prve stopnje bo moralo tako na podlagi 2. odstavka 58. člena razpisati narok za obravnavo tega dela ugovora in nato o njem ponovno odločiti.

Sodišče druge stopnje je zato sklep o neutemeljenosti ugovora v tem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o utemeljenosti ugovora glede zneskov preživnine za meseca oktober in november 1998 in za mesece od januarja do junija 2000.