Jedro

V skladu s prvim odstavkom 32. člena ZGD-1 družbo zastopajo zgolj osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik). Za poslovodstvo se pri družbi z omejeno odgovornostjo šteje en ali več poslovodij.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo odgovor na tožbo z dne 2. 3. 2021, ki sta ga vložila B. V. in M. L. 2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje stranska intervenientka po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V pritožbi izpostavlja, da M. K. ni upravičen zastopati tožene stranke. V času vložitve tožbenega odgovora 2. 3. 2021 in vse do 16. 3. 2021, je bila v Poslovnem registru Slovenije pri zastopniku toženke (M. K.) vpisana prepoved na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Šentjurju zaradi izdane začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve Z 45/2020 z dne 4. 1. 2021. Iz slednje jasno in nedvoumno izhaja, da se dolžniku (M. K.) prepoveduje opravljati poslovodno funkcijo pri upniku (v predmetni zadevi tožena stranka), in sicer se mu prepoveduje voditi in sklepati posle v imenu upnika oziroma se mu je prepovedala poslovodna funkcija, kar obsega tako sprejemanje poslovodnih odločitev kot zastopanje družbe do tretjih oseb. V nadaljevanju pritožba podaja svoja obsežna naziranja glede dodatnega tolmačenja sklepa Z 45/2020 z dne 4. 1. 2021 in (ne)zmožnosti M. K. glede vložitve tožbenega odgovora. Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje, prav tako pa napačno uporabilo materialno pravo, ko se je oprlo zgolj na določbi 265. člena in 266. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), ni pa upoštevalo osnov zastopanja iz 69. člena Obligacijskega zakonika. Navaja še, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kako bi lahko M. K. zastopal družbo, ko mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi in se mu prepoveduje vstop v prostore in opravljanje poslovodne funkcije. Izpodbijani sklep glede tega nima nobenih razlogov, so pa po prepričanju stranske intervenientke bistveni za odločitev v izpodbijanem sklepu, zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. S tem pa je bila zagrešena absolutna bistvena kršitev določb 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka in tožena stranka v njunih odgovorih na pritožbo pritrjujeta sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje in nasprotujeta pritožbenim navedbam, zato predlaga zavrnitev pritožbe. Predvsem izpostavljata, da so razlogi na katerih temelji pritožba, nepomembni za izpodbijano odločitev. Obe sta priglasi stroške pritožbenega odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da sta v imenu tožene stranke odgovor na tožbo z dne 2. 3. 2021 vložila B. V. in M. L. (sedaj pritožnica in v statusu stranske intervenientke), ki sta se v zadevni vlogi označila kot direktor tožene stranke in kot predsednica nadzornega sveta tožene stranke. Sodišče prve stopnje je po vpogledu v podatke na spletnem portalu AJPES ugotovilo, da vlagatelja predmetnega odgovora na tožbo nista zakonita zastopnika tožene stranke, saj je bil zakoniti zastopnik M. K. Ob tem je še pojasnilo, da so vpisi v sodni register sicer deklaratorne narave, a kljub temu B. V. ni mogoče šteti za zakonitega zastopnika, saj ob upoštevanju okoliščine, da je nad toženo stranko v teku postopek prisilne poravnave, ni bilo podano soglasje sodišča k razrešitvi M. K. in imenovanje B. V. za zakonitega zastopnika družbe kot to določa 1. točka prvega odstavka 151.a člena v zvezi s 150. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), odsotnost takšnega soglasja pa je B. V. izrecno zatrjeval že v odgovoru na pritožbo. V zvezi z M. L. pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da kot predsednica nazornega sveta ni upravičena zastopati tožene stranke in vložiti odgovora na tožbo, saj ne gre za situacijo kot jo ureja 283. člen ZGD-1. 6. Ugotovljenega – predvsem, da nista zakonita zastopnika toženke – pritožba ne izpodbija, saj se pritožbene navedbe nanašajo zgolj na razloge, zakaj M. K. (direktor toženke) v času, ko je tožena stranka v predmetni gospodarski zadevi vložila odgovor na tožbo (po zastopniku M. K.) z dne 26. 2. 2021, zaradi vpisanih prepovedi ni smel zastopati tožene stranke. Navedeno pa – kot pravilno navajata že pritožbena odgovora – za pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa ni pravno odločujoče. Zato tudi ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, saj se sodišče prve stopnje iz enakega razloga do navedenega ni potrebovalo obširneje opredeljevati.

7. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, lahko v skladu s prvim odstavkom 32. člena ZGD-1 družbo zastopajo zgolj osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik). Za poslovodstvo se pri družbi z omejeno odgovornostjo šteje en ali več poslovodij. Ker B. V. v času vložitve odgovora na tožbo z dne 2. 3. 2021 ni bil zakoniti zastopnik toženke, in ker – kot je ugotovilo sodišče prve stopnje – tudi pri M. L. ne gre za situacijo, ki jo ureja 283. člen ZGD-1, je sodišče prve stopnje njun odgovor na tožbo pravilno zavrglo, saj nista bila upravičena zastopati tožene stranke kot njena zakonita zastopnika, prav tako pa nista stranki tega postopka in ne pooblaščenca tožene stranke, posledično pa ne procesno legitimirana za njegovo vložitev (80. člen ZPP).

8. Pritožbeno uveljavljani razlogi tako niso podani. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo še v okviru kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Ker uradoma upoštevanih kršitev ni zasledilo, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker je bil s pritožbo izpodbijan sklep, ki ne predstavlja končne odločitve v tej gospodarski zadevi, priglašeni stroški pritožbenega postopa predstavljajo del pravdnih stroškov. O njih bo odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo (154. člen ZPP).