Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo celoten uspeh pravdnih strank v postopku (tožničin 37 %, toženkin 63 %), ki se ugotovi s primerjavo celotnega prisojenega zneska iz zahtevanega zneska. Procentualni izračun je preverljiv, saj sta višini prisojenega in vtoževanega zahtevka znani.

Ob upoštevanju vseh okoliščin primera sodišče lahko oceni uspeh stranke v postopku tudi na način, da posebej ovrednoti njen uspeh glede temelja in višine zahtevka ter nato izračuna aritmetično sredino obeh ocen. Sodna praksa pri odločanju o stroških pri delnem uspehu v pravdi po načelu drugega odstavka 154. člena ZPP včasih dopušča tovrstno ponderiranje uspeha, predvsem pri odškodninskih zahtevkih, kjer je ugotavljanju temelja namenjen pomemben del dokaznega postopka in pomemben del stroškov; nikakor pa to ni avtomatizem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se III. točka sodbe sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo naložilo toženki, da plača tožnici 7.850 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 10. 2020 do plačila (I. točka), in višji tožbeni zahtevek zavrnilo (za 13.175,00 EUR z obrestmi; II. točka). Sklenilo je še, da tožnica krije 63 %, toženka pa 37 % stroškov postopka (III. točka).

2. Zoper odločitev o temelju stroškovne obveznosti se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da ji je toženka dolžna plačati stroške postopka v celoti, podredno pa razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da ni znano, na kakšen način je sodišče prišlo do procentov uspeha strank, zgolj predvideva, da gre za izračun glede na višino zneska, s katerim je tožnica s tožbo uspela in višino vtoževanega zneska. Sodišče je upoštevalo uspeh po višini, moralo pa bi ga v skladu s 154. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) upoštevati glede na okoliščine primera ločeno po temelju kot po višini, saj je v zvezi s temeljem potekal del dokaznega postopka. Ugotavljanje utemeljenosti temelja zahtevka je predstavljal bistven del postopka, medtem ko višina tako rekoč ni bila sporna. Sodišče tudi ni upoštevalo določbe 156. člena ZPP o povrnitvi stroškov, ki jih je toženka povzročila po svoji krivdi. Stranka, ki se ni udeležila pripravljalnega naroka, mora nasprotni stranki povrniti stroške tega naroka. Kot je razvidno iz zapisnika pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo z dne 15. 12. 2023, se toženka narokov ni udeležila, kljub pravilnemu vabljenju. Zato je dolžna povrniti krivdne stroške nastale s pripravljalnim narokom. Izpodbijani sklep o tem nima obrazložitve in ni odločeno v izreku izpodbijane sodbe. Po povedanem tožnica ni uspela s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, zato je upravičena do povračila stroškov postopka v celoti.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stroškovno postopanje, kot se ga je sodišče prve stopnje uporabilo v konkretnem primeru, je urejeno v četrtem odstavku 163. člena ZPP. V skladu s to določbo lahko sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, odloči le, katera stranka nosi stroške in v kakšnem deležu, sklep o višini stroškov pa se izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo celoten uspeh pravdnih strank v postopku (tožničin 37 %, toženkin 63 %), ki se ugotovi s primerjavo celotnega prisojenega zneska iz zahtevanega zneska. Procentualni izračun je preverljiv, saj sta višini prisojenega in vtoževanega zahtevka znani. Očitek o neobrazloženosti sklepa ni utemeljen.

7. Očitno neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati uspeh strank ločeno po temelju in ločeno po višini. Noben zakon ne določa takšnega avtomatizma oziroma drobljenja uspeha na temelj in višino. V skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške. Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki del stroškov (drugi odstavek 154. člena ZPP). Ob upoštevanju vseh okoliščin primera torej sodišče lahko oceni uspeh stranke v postopku tudi na način, da posebej ovrednoti njen uspeh glede temelja in višine zahtevka ter nato izračuna aritmetično sredino obeh ocen. Sodna praksa pri odločanju o stroških pri delnem uspehu v pravdi po načelu drugega odstavka 154. člena ZPP včasih dopušča tovrstno ponderiranje uspeha, predvsem pri odškodninskih zahtevkih1, kjer je ugotavljanju temelja namenjen pomemben del dokaznega postopka in pomemben del stroškov;2, 3 nikakor pa to ni avtomatizem. Poleg tega je novejša sodna praksa drobljenju pravdnega uspeha na temelj in višino vse manj naklonjena, saj ima vsak denarni zahtevek svojo podlago (temelj), uspeh s temeljem pa je nujen predpogoj, da tožeča stranka (v celoti ali delno) uspe z zahtevkom po višini.4 Obravnavani primer ni odškodninski spor. Ne gre za takšno situacijo, ko bi bilo treba uspeh deliti na temelj in višino. Okoliščine v obravnavani zadevi ne odstopajo od običajnih okoliščin v sporih, ki niso odškodninske narave. V obravnavani zadevi je tožnica zahtevala plačilo 21.025,00 EUR, toženki pa naložilo plačilo 7.850 EUR. Res je bil sporen tudi temelj zahtevka (obstoj in vsebina dogovora strank) in so se posamezni dokazi (listine in zaslišanje tožnice) izvajali zaradi ugotavljanja le-tega, vendar iz spisa tudi izhaja, da so se isti dokazi izvajali tudi glede višine, ki je bila sporna, v dokazovanje temelja in višine pa ni bilo vloženega prav velikega napora.

8. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče upoštevati določbo 156. člena ZPP o povrnitvi stroškov, ki jih je stranka povzročila po svoji krivdi, in odločiti tudi o povrnitvi/kritju stroškov pripravljalnega naroka, ki se ga toženka ni udeležila. Za odločanje o povračilu t. i. separatnih stroškov (v zvezi s poravnalnim narokom) po krivdnem načelu (ne glede na izid/uspeh pravde) ni bilo podlage, saj tožnica ni posebej zahtevala povrnitve (oz. priglasila) stroškov pripravljalnega naroka.5 Tudi sicer pa bi bila tožnica v luči tretjega odstavka 156. člena ZPP, upoštevaje tar. št. 21/2 Odvetniška tarife (OT), lahko upravičena do povrnitve stroškov pripravljalnega naroka le v primeru, da pripravljalnemu naroku ne bi sledil prvi narok glavne obravnave.6 Iz podatkov spisa pa je razvidno, je bil po neuspešno opravljenem pripravljalnem naroku (zaradi odsotnosti toženke) opravljen prvi narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar, sprejemali in izvedli so se dokazi ter se glavna obravnava končala.7 Dejanske in pravne podlage za posebno odločanje o krivdnih stroških tako ni bilo. O stroških, ki so bili za pravdo potrebni (155. člen ZPP), in s tem o obsegu in višini stroškov, pa bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju izdalo poseben sklep. Zato je razpravljanje o njih v tem pritožbenem postopku izključeno.

9. Kršitve, ki jih uveljavlja pritožba, torej niso podane. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožnice zavrnilo in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

10. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o njih je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (165. člen ZPP).

1 Tako tudi v zadevi II Cp 1308/2020, na katero se sklicuje pritožba in že zaradi drugačne narave spora ni primerljiva z obravnavano zadevo. 2 Starejša sodna praksa je zgolj izjemoma dopuščala takšno vrednotenje, in še to v odškodninskih sporih. Takšna metoda je sprejemljiva v primerih, ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, kar povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov. 3 Primerjaj odločbe VSL II Cp 1418/2016, I Cp 109/2014, VSM I Cp 294/2021 id. 4 Primerjaj odločbe VSL II Cp 1897/2021, I Cp 1489/2021I Cp 832/2022. 5 Tožnica je ob zaključku glavne obravnave priglasila določene stroške, med katerimi ni posebej opredelila nagrade za pripravljalni narok, temveč za prvi narok, ki je bil uspešno opravljen (list. št. 41-44). Ni ločeno zahtevala nagrad. 6 Posebnega določila o vrednotenju pripravljalnega naroka ali glavne obravnave, ki se izvede takoj po njegovem zaključku, OT ne vsebuje. Prvi narok v konkretni zadevi je bil izveden takoj po zaključku pripravljalnega naroka. Pritožnici ne pripada posebna nagrada za pripravljalni narok, saj ne gre za posebno storitev (prim. odločbe VSL I Cp 1379/2018, I Cp 2017/2020, I Cp 1774/2022). 7 V primeru, ko neuspešno opravljenemu pripravljalnemu naroku sledi uspešno opravljen prvi narok, ni mogoče govoriti o zakrivljenem ravnanju stranke, ki se narokov ni udeležila, saj do zavlačevanja postopka in dodatnih stroškov ni prišlo (prim. N. Betetto v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Ur. l. RS, GV Založba, 2005, str. 41, 43).