Jedro

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita zaradi zlorabe; podaja odpovedi tožnici je bila povezana z njo osebno; toženka je s podajo odpovedi zasledovala namen, da tožnici delovno razmerje preneha, ker ni hotela prevzeti dela, povezanega s prirejanjem rezultatov meritev. Toženka je s tem institut redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zlorabila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnici delovno razmerje pri toženki na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 18. 9. 2023 ni prenehalo 3. 10. 2023 in je z vsemi pravicami in obveznostmi trajalo do 14. 12. 2023, ko se pogodba o zaposlitvi sodno razveže. Toženki je naložilo, da tožnico od 4. 10. 2023 do 14. 12. 2023 prijavi v delovno razmerje in obvezna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja ter ji povrne pravdne stroške v višini 835,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2.Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Sodišču prve stopnje očita napačno ugotovitev, da je odpoved podala iz drugega, nezakonitega razloga, povezanega z osebo tožnice. Takšna ugotovitev ne temelji na izvedenih dokazih. Elektronsko sporočilo sodelavke tožnice ni zadosten dokaz. Enako velja za njeno izpoved. Druge priče o tem niso izpovedale niti jih sodišče prve stopnje v to smer ni zaslišalo. Nadrejeni delavec je v svoji izpovedi zanikal prirejanje rezultatov meritev. Tožnica je s svojo izpovedjo prikrila nesposobnost in nezainteresiranost za opravljanje dela. Skrbi, da bi morala pri delu v metalografskem laboratoriju prirejati rezultate meritev, ni konkretizirala z navedbo posameznih primerov. Priznala je, da je bilo delo težko in naporno, pri delu ni bila samostojna. Priča A. A. je izpovedala, da se je tožnica izgovarjala na skrb pred prirejanjem rezultatov meritev in da ji je povedala za razpis za drugo delovno mesto. Sčasoma bi se pokazalo, da je za odpoved tožnici podan razlog nesposobnosti. Priči B. B. je toženka podala odpoved iz poslovnega razloga, čeprav je prirejala rezultate meritev. V svoji izpovedi ni omenjala prirejanja rezultatov meritev, ampak postopke. Sodišče prve stopnje ne bi smelo šteti, da je elektronsko sporočilo B. B. verodostojno. Krši zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov. Ni jasno, ali je bilo v enaki vsebini poslano C. C. niti zakaj ga B. B. tožnici ni preposlala. B. B. ni izvedena priča, zato ne more ocenjevati, da je šlo za prirejanje rezultatov meritev. Dokaz s sodnim izvedencem ni bil predlagan. Toženka kot delodajalec ima pravico spremeniti reorganizacijo dela. Tožnica je bila pri njej zaposlena najmanj časa, kot je navedeno že v odpovedi. Tudi upoštevaje druge kriterije, na primer usposobljenost, bi bila tožnica izbrana za presežno delavko. Sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo, da v sporu ni uspela v celoti. Ni upoštevalo, da je bila prejemnica nadomestila za primer brezposelnosti, kar bi moralo po uradni dolžnosti. Toženka prilaga preglednico zaposlenih na oddelku kakovosti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi (in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje).

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Presoja sodišča prve stopnje, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 9. 2023, nezakonita, ne temelji na tem, da toženka ne bi dokazala obstoja poslovnega (organizacijskega) razloga, ampak na ugotovljeni zlorabi. Toženka je tožnici odpoved podala, ker je odklonila delo, povezano s prirejanjem rezultatov meritev.

5.Poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je po 1. alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Predstavlja objektivni razlog iz sfere (na strani) delodajalca in ni povezan s konkretnim delavcem.

6.Kot že navedeno, je sodišče prve stopnje presodilo, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita zaradi zlorabe; podaja odpovedi tožnici je bila povezana z njo osebno; toženka je s podajo odpovedi zasledovala namen, da tožnici delovno razmerje preneha, ker ni hotela prevzeti dela, povezanega s prirejanjem rezultatov meritev. Toženka je s tem institut redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zlorabila.

7.Tožnica je že v tožbi zatrjevala, da ji je toženka odpoved podala, ker je zavrnila (usposabljanje za) delo, pri katerem bi morala prirejati rezultate meritev; toženka njenih navedb niti v odgovoru na tožbo niti v prvi pripravljalni vlogi z dne 16. 4. 2024, ki je bila vložena v s strani sodišča prve stopnje dodeljenem roku, da odgovori na navedbe tožnice, ni konkretizirano prerekala. Navedla je le, da: "izrecno zavrača navedbe tožnice, da naj bi šlo pri odpovedi za nekakšne povračilne ukrepe delodajalca, kar nenazadnje toženka niti ne more komentirati, saj ne ve, kaj naj bi sploh komentirala glede na to, da je očitek popolnoma neutemeljen in do takšnega spornega ravnanja na strani tožene stranke ni nikoli prišlo" in "izrecno prereka in zanika ter opozarja tožečo stranko, da tovrstne neizkazane, sploh pa lažne in neprijavljene obdolžitve predstavljajo pravno podlago za marsikaj in je z njene strani neodgovorno ter kaznivo kar povprek obtoževati toženo stranko in njene zaposlene".

8.Sodišče prve stopnje prič, ki so bile predlagane za ugotavljanje drugih dejstev, zakonito ni zaslišalo v zvezi z navedbami tožnice glede odklonitve dela (niti ni toženka pred sodiščem prve stopnje v zvezi z zaslišanjem prič uveljavljala nobene kršitve določb pravdnega postopka v smislu prvega odstavka 286.b člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Glede na podane navedbe pravilno ni ugotavljalo, kdaj bi prišlo do posameznega primera prirejanja rezultatov meritev. Pri ugotavljanju za odločitev bistvenih dejstev je pravilno dokazno ocenilo tako predloženo elektronsko sporočilo z dne 5. 9. 2023 kot izpoved tožnice in prič B. B. ter C. C.

9.Toženka v pritožbi neutemeljeno ponavlja svoje navedbe, da sodišče prve stopnje predloženega elektronskega sporočila z dne 5. 9. 2023 ne bi smelo upoštevati. Elektronskega sporočila tožnica ni pridobila nezakonito, saj ji ga je izročila B. B., ki ga je sestavila (v osebnostne pravice B. B. tako ni bilo poseženo). Naslovljeno je bilo na C. C., pri čemer toženka v dosedanjem postopku ni podala nobenih navedb, da elektronsko sporočilo ne bi bilo poslano v takšni vsebini, kot je predloženo v spisu (C. C. je v svoji izpovedi potrdil, da je elektronsko sporočilo prejel, kot je povzelo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi).

10.Z elektronskim sporočilom z dne 5. 9. 2023 B. B., kot je pravilno njegovo vsebino povzelo sodišče prve stopnje, poziva C. C., da tožnico sam seznani s tem, kako se popravijo uradni dokumenti, ko kemija ne ustreza, kako se nadomestijo neustrezne slike v materialnem poročilu, kako se popravijo atesti in kako se prakticira, da neustrezno postane ustrezno. Pravilno je upoštevalo njeno izpoved, da bi morala tožnico, da bi prevzela delo v metalografskem laboratoriju, uvesti v delo, povzeto elektronsko sporočilo je C. C. poslala, da bi mu povedala, da tožnice ne bo učila tega, kar ni prav. Tožnici je utemeljeno verjelo, da je takšno delo zavrnila, pri čemer sicer drugega dela ni zavračala, in ni sledilo izpovedi C. C., ki se takšnega pogovora ni spomnil, na ostala vprašanja sodišča prve stopnje pa je odgovoril.

11.Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejstev, za katera bi bilo potrebno strokovno znanje, s katerim ne bi razpolagalo, da bi izvedlo dokaz s sodnim izvedencem (243. člen ZPP), ki ga toženka niti ni predlagala. Odločitev ne temelji na ugotovitvi, da bi toženka prirejala rezultate meritev, ampak da je tožnici odpoved podala, ker je določeno (s tem povezano) delo v metalografskem laboratoriju zavrnila.

12.Toženkine navedbe o tožničini nesposobnosti za opravljanje dela, ki jih pred sodiščem prve stopnje ni podala (nedopustne pritožbene novote; prvi odstavek 337. člena ZPP), ne morejo utemeljiti zakonitosti odpovedi, ki je bila podana iz drugega, poslovnega razloga. Prav tako ni podala navedb, da bi delovno razmerje prenehalo tudi B. B., ki je prirejala rezultate meritev, pri čemer tovrstno razlogovanje toženke zanemari dejstvo, da pa je zavrnila, da bi v to delo uvedla tožnico.

13.Toženka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na izpoved priče A. A. in ponavlja svoje navedbe iz prve pripravljalne vloge z dne 16. 4. 2024, da se tožnica ni prijavila na prosto delovno mesto tehnolog (v zvezi s tem je sodišče prve stopnje upoštevalo iz tožničine izpovedi ugotovljeni razlog, zakaj se na prosto delovno mesto ni prijavila: ker ni pričakovala odpovedi). Toženka sama je pred sodiščem prve stopnje zatrjevala, da tožnica za delovno mesto tehnolog nima zahtevane izobrazbe in delovnih izkušenj, v vsakem primeru pa to, ali bi lahko delo pri toženki opravljala na drugem delovnem mestu, za odločitev ni bistveno.

14.V odpovedi toženka ni navedla, kot zatrjuje v pritožbi, da bi tožnico kot presežno delavko izbrala, ker ima najkrajšo delovno dobo. Tovrstne navedbe je podala v odgovoru na tožbo, vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo drugače; da ji je odpoved podala, ker je zavrnila določeno delo v metalografskem laboratoriju. Pri tem je pravilno upoštevalo, da je bil C. C. tisti, ki je sprejel odločitev o odpovedi, razlog pa, kot že navedeno, da je odklonila delo v metalografskem laboratoriju, povezano s prirejanjem rezultatov meritev, torej ne iz poslovnega razloga. Glede na navedeno je pravilno presodilo, da je toženka zlorabila institut redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

15.S pritožbo predložen dokaz - preglednica zaposlenih na oddelku kakovosti je prepozen in kot tak neupošteven, pri čemer je pritožbeno sodišče upoštevalo, da toženka niti ni navedla, zakaj ga brez svoje krivde ni predložila do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma ob izpolnjenih pogojih do konca glavne obravnave (prvi odstavek 337. člena ZPP). Enako velja za njene (hipotetične) navedbe, da bi bila lahko tožnica za presežno delavko izbrana tudi po kriteriju polivalence.

16.Za odločitev je nebistveno, ali je bila tožnica po prenehanju delovnega razmerja pri toženki upravičena do nadomestila za primer brezposelnosti, saj ji sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo ni prisodilo reparacije. O pravdnih stroških je odločilo na podlagi načela uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP), pri čemer je pravilno štelo, da je tožnica uspela v celoti.

17.Ker niso podani pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja toženka, niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Zveza: