Jedro

Ob nespornosti dejanske nemožnosti razpolaganja je treba termin "upravičene razloge" in "krivdo za nastanek le teh razlogov", ki izhajajo iz prosilca (ali družine), razlagati v smislu neposrednosti. Povedano drugače, le kolikor je omejitev razpolaganja nastala neposredno po volji prosilca oziroma njegove družine, je šteti, da upravičeni razlogi niso podani zaradi krivde prosilca oziroma družine. Termin "upravičen razlog" je torej razumeti kot akt (ravnanje, razmerje), ki ni nastalo po volji (krivdi) prosilca, torej na podlagi ali njegovega predloga, pogodbe, ravnanja.

V obravnavanem primeru, ko osebni stečaj kot postopek, ki ga vodi sodišče na podlagi ZFPPIPP določenih pogojev, na podlagi predloga, ki ga ni vložil tožnik, preprečuje tožniku razpolaganje z nepremičninami, pa mu ni mogoče očitati, da je le tega povzročil po lastni krivdi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 159/2017 z dne 14. 6. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku stroške postopka v višini 15,00 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo prosilca za brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenski zadevi, ker je ugotovil, da je tožnikovo nepremično premoženje ocenjeno na: - stavba št. 202, na naslovu ... na 66.673,00 EUR; - parc. št. 152/1 k.o. ... pa na 68.770,00 EUR, kar presega premoženjski cenzus za pridobitev brezplačne pravne pomoči (14.042,88 EUR). Ob sklicevanju tožnika, da z navedenima nepremičninama ne more razpolagati zaradi začetka postopka osebnega stečaja, meni, da razlogi iz tretjega odstavka 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) niso podani, ker osebnega stečaja ni mogoče šteti kot upravičen razlog, na podlagi katerega bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da prosilec okoliščin osebnega stečaja ni zakrivil po lastni volji, kar izkazuje izpis iz zemljiške knjige, iz katerega je očitno, da prosilčeve obveznosti izvirajo iz njegovega poslovanja v gradbeni dejavnosti. To pa pomeni, da je prosilec prevzemal obveznosti, ki jih ni bil sposoben poravnati, pri čemer pa njegova volja ni bila izključena (ali omejena), tako da ni mogoče trditi, da okoliščin, ki so pripeljale do nezmožnosti razpolaganja z lastnimi nepremičninami (osebnega stečaja) ni zakrivil po lastni volji. Pri svojem stališču se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča II U 52/2017 z dne 14. 2. 2017. 2. Tožnik v tožbi navaja, da ni sporno, da je lastnik dveh nepremičnin, katerih ocenjena vrednost znaša več kot 130.000,00 EUR. Ocenjeno vrednost sprejema in se z njo strinja. Vendar pa tega premoženja organ pri odločanju o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, skladno s tretjim odstavkom 14. člena ZBPP, ne bi smel upoštevati, ker gre za premoženje, s katerim ne more razpolagati. Organ se pri odločitvi sklicuje na sodno prakso, iz katere izhaja, da hipoteke in morebitni izvršilni postopki ne vplivajo na možnost razpolaganja in jih zato samih po sebi ni mogoče šteti kot tistih okoliščin, ki bi premoženje izključevale iz obsega ugotavljanja finančnega kriterija. V konkretni situaciji pa gre za drugačno situacijo kot pri omenjeni sodni praksi. V njegovem primeru niso zgolj hipoteke tiste, ki mu omejujejo možnost razpolaganja, ampak je to postopek osebnega stečaja. Zaradi tega postopka je omejena zmožnost razpolaganja s premoženjem, saj je poslovna sposobnost skladno s stečajno zakonodajo zmanjšana, tako da ne more sklepati pogodb in drugače razpolagati s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Nepremičnini spadata v stečajno maso in bosta tekom postopka prodani, celoten izkupiček bo uporabljen za poplačilo upnikov. Razlogov za omejeno razpolaganje pa tudi ni zakrivil po lastni volji. Razlog, da je kot samostojni podjetnik zašel v likvidnostne težave, je v splošni in zelo hudi gospodarski krizi, ki se je še posebej močno odrazila v gradbeni dejavnosti. Kriza je povzročila zelo hudo plačilno nedisciplino, zaradi česar sam ni zmogel plačevati svojih obveznosti. Razlog za nelikvidnost torej niso bile kakšne velike obveznosti, ki bi jih tedaj dodatno prevzemal, ampak da s strani svojih dolžnikov ni dobil poravnanih obveznosti, zaradi česar tudi sam ni bil zmožen plačevati svojih, do FURS, kot tudi do delavcev. Tudi če bi se štelo, da je za stečaj delno soodgovoren, kar sicer zanika, pa v nobenem primeru ni moč šteti, da ga je zakrivil po lastni volji. Nasprotno, ves čas je sodeloval s ciljem rešiti podjetje in skušal nelikvidnost odpraviti. Ugotovitev organa, da je razloge za osebni stečaj zakrivil po lastni volji, je zato povsem zgrešena. Predlaga odpravo izpodbijanega akta in zahteva povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi. Navaja, da je za odločitev bistvena interpretacija določbe tretjega odstavka 14. člena ZBPP ter meni, da je pravilno interpretirala oba pogoja, ki morata biti po tej določbi izpolnjena za neupoštevanje premoženja prosilca. Prosilec ni izkazal posebnih okoliščin, iz katerih bi bilo utemeljeno sklepati, da stanja ni zakrivil po lastni volji.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker vrednost nepremičnega premoženja presega cenzus za pridobitev brezplačne pravne pomoči, ob odločanju v višini 14.042,88 EUR. Med strankama je sporno, ali okoliščina, da je tožnik v postopku osebnega stečaja ter sta nepremičnini del stečajne mase, pomeni, da ni podana podlaga po določbi tretjega odstavka 14. člena ZBPP, po kateri se nepremično premoženje prosilca pri ugotavljanju materialnega položaja ne upošteva.

6. Po določbi tretjega odstavka 14. člena ZBPP se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Med strankama ni sporno, da tožnik z nepremičninama ne more razpolagati zaradi postopka osebnega stečaja. Razlaga, da prosilec z nepremičnim premoženjem ne more razpolagati, ker mu to preprečuje osebni stečaj, temelji na določbi 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Vrhovno sodišče je v sklepu III Ips 124/2015 razložilo določbo 386. člena ZFPPIPP in navedlo, da je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena na vse posle in postopke, ki bi kakorkoli vplivali na obseg stečajne mase. Tožniku torej ni mogoče očitati, da bi si lahko iz nepremičnin zagotovil lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva (jo na kakršen pravno poslovni način unovčil), npr. z najemom (v sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 236/2013 z dne 10. 12. 2014, je obrazložen pravni standard "možnost razpolaganja").

7. Sporno med strankama pa je, ali je tožnik izkazal podanost upravičenih razlogov, zaradi katerih je razpolaganje s premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec in njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji.

8. V zvezi z navedenim pogojem pa toženka določbo tretjega odstavka 14. člena ZBPP napačno razume in tožniku neupravičeno očita, da postopkov osebnega stečaja ni mogoče šteti kot upravičen razlog, na podlagi katerega bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da prosilec okoliščin ni zakrivil po lastni volji, ker iz izpiska zemljiške knjige izhaja, da prosilčeve obveznosti izvirajo iz njegovega poslovanja v gradbeni dejavnosti, kar pomeni, da je prosilec prevzemal obveznosti, ki jih ni bil sposoben poravnati, pri čemer pa njegova volja ni bila izključena (ali omejena), tako da ni mogoče trditi, da okoliščin, ki so pripeljale do nezmožnosti razpolaganja z lastnimi nepremičninami (osebnega stečaja) ni zakrivil po lastni volji.

9. Iz Poročevalca k Noveli ZBPP-C, k spremembi 14. člena ZBPP izhaja, da je določba tretjega odstavka namenjena primerom, ko prosilcu ni moč očitati, da ima premoženje določene vrednosti, ki bi ga lahko uporabljal oziroma unovčil ter si iz tega zagotovil pravno pomoč. Da je dejstvo osebnega stečaja tak "upravičen razlog" zaradi katerega prosilec s premoženjem ne more razpolagati ter je zato utemeljeno sklepati, da nemožnosti razpolaganja ni zakrivil po lastni volji, izhaja iz sodbe Upravnega sodišča II U 190/2016 z dne 15. 6. 2016, z enakim dejanskim stanjem - podanostjo osebnega stečaja in posledično nezmožnostjo razpolaganja s premoženjem, pri čemer sodišče meni, da je osebni stečaj razlog, da prosilec s premoženjem upravičeno ne more razpolagati. Toženka je torej odločila v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso.

10. Upravno sodišče je določbo tretjega odstavka 14. člena ZBPP razlagalo kot toženka v obravnavanem primeru, torej, da je za omejenost razpolaganja kriv sam prosilec oziroma njegova družina, le v primerih, ko je razpolaganje omejevala npr. vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve, ki je nastala po volji prosilčinega moža, kar pomeni, da niso izkazani upravičeni razlogi, ki bi dopuščali sklepanje, da je do vknjižbe in nemožnosti razpolaganja prišlo brez njegovega soglasja, oziroma sklenjena sodna poravnava med prosilko in njenim bivšim zakoncem, ki je po mnenju sodišča pomenila, da je prosilka sama zakrivila takšno dejansko stanje, da s solastnim deležem nepremičnine zaradi vknjižene brezplačne uporabe stanovanja (užitka) ne more razpolagati. V obeh navedenih primerih je sodišče štelo, da ker so bili akti, ki so povzročili dejansko nemožnost razpolaganja sprejeti na podlagi volje oz. ravnanja prosilcev ti ne predstavljajo upravičenih razlogov, nastalih mimo prosilčeve volje (oziroma njegove družine) (III U 180/2016 z dne 1. 7. 2016 in IV U 152/2016 z dne 23. 11. 2016).

11. V sodbi I U 405/2017 z dne 5. 4. 2017 pa je sodišče solastniška razmerja med strankami postopka razdelitve nepremičnine, za katerega je prosilec prosil za brezplačno pravno pomoč, štelo kot nemožnost razpolaganja ter kot upravičene razloge, za katere podatki v spisu ne kažejo, da bi jih zakrivil tožnik, torej kot podlago, da se solastno premoženje prosilcev ne šteje v obseg premoženja, ki bi ga pri ugotavljanju cenzusa bremenil. 12. Ob nespornosti dejanske nemožnosti razpolaganja je treba termin "upravičene razloge" in "krivdo za nastanek le teh razlogov", ki izhajajo iz prosilca (ali družine), razlagati v smislu neposrednosti. Povedano drugače, le kolikor je omejitev razpolaganja nastala neposredno po volji prosilca oziroma njegove družine, je šteti, da upravičeni razlogi niso podani zaradi krivde prosilca oziroma družine. Termin "upravičen razlog" je torej razumeti kot akt (ravnanje, razmerje), ki ni nastalo po volji (krivdi) prosilca, torej na podlagi ali njegovega predloga, pogodbe, ravnanja.

13. V obravnavanem primeru, ko osebni stečaj kot postopek, ki ga vodi sodišče na podlagi ZFPPIPP določenih pogojev, na podlagi predloga, ki ga ni vložil tožnik, preprečuje tožniku razpolaganje z nepremičninami, pa mu ni mogoče očitati, da je le tega povzročil po lastni krivdi. Razlog toženke, da je prosilec prevzemal obveznosti pri opravljanju svoje dejavnosti, ki jih ni bil sposoben poravnati, pri čemer pa njegova volja ni bila izključena (ali omejena) ter so pripeljale do nezmožnosti razpolaganja z nepremičninami zaradi osebnega stečaja, ni relevantna okoliščina za ugotovitev oziroma napolnitev vsebine "upravičenega razloga".

14. Ker je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba toženke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženki v ponovni postopek.

15. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 15,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.