Jedro

Sodišče zavrže revizijo, ki jo vloži stranka sama, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Če se revizija zavrže, niso več podane procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe po 84. členu ZUS-1. V upravnem sporu lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, oziroma sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen pravniški državni izpit. Zahteva za varstvo zakonitosti v upravnem sporu ni dovoljena, saj je ZUS-1 ne predvideva.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Pritožba se zavrže. IV. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže. V. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. S sodbo in sklepom, I U 370/2014-8 z dne 29. 5. 2014, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Grosuplje, št. 351-554/2013-1(301) z dne 21. 8. 2013 (1. točka izreka); zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe (2. točka izreka), in odločilo o stroških postopka (3. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo in sklep sodišča prve stopnje je tožnik vložil vlogo, ki jo je naslovil „zahtevek za varstvo zakonitosti, revizija, pritožba, zahteva za izdajo začasne odredbe“. Sodišče prve stopnje jo je Vrhovnemu sodišču predložilo kot revizijo. Glede na vsebino vloge jo je Vrhovno sodišče obravnavalo kot revizijo zoper sodbo (1. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa), zahtevo za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1, pritožbo zoper sklep (2. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa) in zahtevo za varstvo zakonitosti.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko dejanja v postopku s pritožbo in z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. 5. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če ima opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 367.č člena ZPP pa mora stranka, ki sama vloži revizijo, oziroma njen zakoniti zastopnik najkasneje ob vložitvi revizije izkazati, da ima opravljen pravniški državni izpit. Če namreč reviziji ni priloženo potrdilo, ki to izkazuje, se revizija na podlagi citirane določbe ZPP zavrže. 6. Po določbi 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, torej zanjo veljajo določbe drugega odstavka 22. člena ZUS-1, četrtega odstavka 86. člena ZPP in tudi določba 367. č člena ZPP.

7. V obravnavani zadevi je tožnik sam vložil revizijo, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Upoštevaje določbo 367.č člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sodišče tožnika ni pozvalo k predložitvi dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, temveč je revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

8. Ker lahko na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče na zahtevo tožnika izda začasno odredbo zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 le do odločitve o reviziji, Vrhovno sodišče pa je revizijo s tem sklepom zavrglo, je ob smiselni uporabi 89. člena ZUS-1 zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, saj niso več podane procesne predpostavke za njeno izdajo.

K III. točki izreka:

9. Pritožba ni dovoljena.

10. Kot je že bilo pojasnjeno, lahko po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

11. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP, ki se v tej zadevi primerno uporablja na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena ZUS-1, pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.

12. Ker je tožnik vložil pritožbo sam in, kot je bilo že navedeno, niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

13. Na podlagi 336. člena ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, zato Vrhovno sodišče tožnika ni pozivalo k dopolnitvi pritožbe, v kateri bi lahko izkazal sposobnost za njeno vložitev, ampak je pritožbo na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.

K IV. točki izreka:

14. Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

15. Po prvem odstavku 83. člena ZUS-1 je zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, kot izredno pravno sredstvo dovoljena revizija, pod pogoji, ki jih določa drugi odstavek istega člena. Po prvem odstavku 96. člena ZUS-1 je dopustna tudi obnova postopka, pod tam določenimi pogoji. Drugih izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje ZUS-1 ne določa. Zato je zahteva za varstvo zakonitosti v upravnem sporu nedovoljena, saj je po zakonu ni mogoče vložiti.

16. Vrhovno sodišče je nedovoljeno zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo ob smiselni uporabi 89. člena ZUS-1. K V. točki izreka:

17. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.