Jedro

1. Z izpodbijano odločitvijo prvostopenjskega sodišča vprašanje lastništva nepremičnine, vpisane na zapustnico, ni bilo v celoti rešeno, „odprta“ je ostala razlika do ½.

2. Zapustničin vdovec N. Č. je uveljavljal večji delež na skupnem premoženju, ki ga je ustvaril z zapustnico. Dedinji K. Š. in D. Č. sta, kot je razvidno iz zapisnika o zapuščinskem naroku, to očetu priznali.

3. Ni razloga, da zapuščinsko sodišče ne bi dovolilo sklenitve sodne poravnave o predmetu, ki ni neposredno predmet dedovanja. Sodišče ni v celoti rešilo vprašanja pravnega nasledstva celotnega zapustničinega deleža na nepremičninah, kot ga kažejo zemljiškoknjižni podatki.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep (in popravni sklep z dne 20.1.2011) se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se zapuščina po pokojni S. Č. sestoji iz sredstev na zapustničinih računih pri N. in iz naslednjih nepremičnin: 2/10 parc. št. 1 k.o. P., 147/1718 parc. št. 2 in 3 k.o. D., 1/8 parc. št. 4, 5, 6, 7 in 8.S k.o. D. ter iz 2/10 nepremičnine vpisane v podvložku št. 9 k.o. N. z ID stavbe 22.E. Ugotovilo je še, da v pasivo zapuščine spada neupravičeno pridobljena pokojnina, izplačana s strani ZPIZ v višini 767,25 EUR ter terjatev A. S. in A. F. v višini 50.000,00 EUR z obrestmi, pri čemer gre za terjatev, ki je v plačilni zavezi dedinj D. Č. in K. Š.. Po podanih dednih izjavah je razglasilo za zapustničine dediče njenega moža N. Č. do ¼ zapuščine, hčerko D. Č. do 4/8 zapuščine in hčerko K. Š. do 3/8. V sklep o dedovanju je povzelo tudi sodno poravnavo, ki so jo dediči sklenili v pravdi, ki se je vodila pred Okrožnim sodiščem v Kopru pod opr. št. P 1, v kateri so se dediči dogovorili o izplačilu denarne vrednosti dednih deležev A. S. in A. F. in o podrobnostih tega plačila. Zatem je zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Piranu in Okrajnega sodišča v Ajdovščini odredilo po uradni dolžnosti vpis lastninske pravice pri zapustničinih nepremičninah v korist dedičev v skladu z njihovimi dednimi deleži, navedenimi pod točko II sklepa.

Proti sklepu se pritožujejo dediči N. Č., D. Č. in K. Š. po pooblaščenki. V zvezi z ugotovitvijo sodišča, da spada v zapuščino le 2/10 nepremičnine s parc. št. 1 k.o. P. pritožba opozarja, da je zapustnica v zemljiški knjigi vpisana kot solastnica do ½, zato je potrebno v sklep o dedovanju zajeti celoten njen delež in določiti, komu in iz katerega naslova ta delež pripada. V zvezi s tem bi sodišče moralo upoštevati sklenjeno sodno poravnavo. Podobno velja glede zapustničinega deleža na nepremičnini v k.o. N.. Zapustnica je vknjižena kot solastnica do ½, do druge polovice pa njena hčerka K. Š.. Skupno premoženje zakoncev lahko predstavlja le zapustničin solastninski delež, torej ½ stanovanja in ne njegova celota, zato je sodišče nepravilno ugotovilo obseg zapuščine na stanovanju v N.. Nadaljnja nepravilnost je v dednem deležu D. Č., ki ne znaša 4/8. Sodišče pa je tudi nepravilno ugotovilo, da obstaja pasiva zapuščine v višini 50.000,00 EUR. Pasivo zapuščine predstavljajo terjatve do zapuščinske mase oziroma do zapustnika, nobene take terjatve pa v zapuščinski postopek ni bilo prijavljene. Zapustnica ni imela nobenih obveznosti do A. F. in A. S., zaradi njune terjatve se zapuščinska masa ni v ničemer zmanjšala.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je sicer s popravnim sklepom z dne 20.1.2011, opr. št. D 1 odpravilo nepravilnost v zvezi z višino deleža zapuščine, ki ga deduje D. Č., saj ta delež v resnici znaša 3/8 in ne 4/8, vendar pa je pritožba utemeljena tudi v svojih ostalih treh trditvah, kar je narekovalo pritožbenemu sodišču razveljavitev odločbe.

Sodišče prve stopnje je v zvezi z obsegom zapuščine ugotovilo, da naj bi v zapuščino spadale 2/10 nepremičnine, vpisane v podvložku št.9 k.o. N.. Zemljiškoknjižni podatki kažejo, da je bila zapustnica vpisana pri navedeni nepremičnini kot solastnica do ½, do druge polovice pa hči. Zapustničin vdovec N. Č. je uveljavljal, da gre za skupno premoženje zakoncev, na katerem znaša njegov delež 8/10, zapustničin pa 2/10. Tak njegov zahtevek se lahko nanaša le na tisti del nepremičnine, ki je vpisan na zapustnico, torej na ½. Že zato je ugotovitev, da naj bi spadale v zapuščino 2/10 celega stanovanja, napačna.

Kadar zapuščino sestavljajo nepremičnine, uvede sodišče zapuščinski postopek po uradni dolžnosti in v zvezi s tem tudi 216. člen Zakona o dedovanju nalaga zapuščinskemu sodišču, da po uradni dolžnosti odredi potrebne vpise v zemljiški knjigi. Z izpodbijano odločitvijo prvostopenjskega sodišča pa vprašanje lastništva nepremičnine, vpisane na zapustnico, ni bilo v celoti rešeno, „odprta“ je ostala razlika do ½..

Pri nepremičnini s parc. št. 1 k.o. P. je zapustnica prav tako vpisana kot solastnica do ½, do druge polovice pa vdovec. Tudi tu je sodišče ugotovilo, da spada v zapuščino 2/10 nepremičnine. To je sicer skladno s trditvijo vdovca, da spada (cela) nepremičnina v skupno premoženje zakoncev in da je njegov delež na tem premoženju 8/10, zapustničin pa le 2/10, vendar pritožba utemeljeno opozarja, da s sklepom o dedovanju ni rešeno vprašanje lastništva nadaljnjih 3/10 zapustničinega v zemljiški knjigi vpisanega solastninskega deleža. Tudi za to nepremičnino zato velja obrazložitev, navedena v prejšnjem odstavku.

Iz podatkov spisa torej izhaja, da je zapustničin vdovec N. Č. uveljavljal večji delež na skupnem premoženju, ki ga je ustvaril z zapustnico. Znašal naj bi 8/10, delež zapustnice pa 2/10. Dedinji K. Š. in D. Č. sta, kot je razvidno iz zapisnika o zapuščinskem naroku, to očetu priznali, dediča A. S. in A. F. pa oporekala in bila zato v zvezi s tem vprašanjem napotena na pravdo. Dediči so v pravdnem postopku sklenili sodno poravnavo, ki jo je sodišče povzelo v sklep o dedovanju. Med dediči je bilo dogovorjeno, da bosta zapustničinima vnukoma A. S. in A. F. sodedinji – zapustičini hčerki izplačali na račun njunega dednega deleža denarni znesek v višini 80.000,00 EUR, ni pa iz te poravnave razvidno, kakšen je bil dogovor glede tega, ali dediču N. Č. pripadajo poleg njegovega dednega deleža še nadaljnje 3/10 iz naslova skupnega premoženja. Čeprav je prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo, da sta zakoniti dedinji D. Č. in K. Š. tak zahtevek očetu priznali in da je bilo to upoštevano pri obsegu zapuščine, pa to glede na zgoraj navedeno obrazložitev ne drži v celoti. Popolnoma nejasno pa je v zvezi s tem ostalo stališče dedičev A. S. in A. F., s katerima sodišče tega ni razčiščevalo, čeprav sta bila na zadnjem naroku navzoča. Po oceni pritožbenega sodišča ni razloga, da zapuščinsko sodišče ne bi dovolilo sklenitve sodne poravnave o predmetu, ki ni neposredno predmet dedovanja. Čeprav je zapuščinski postopek oficiozen po svoji naravi, ni mogoče odreči strankam, da v skladu z načelom dispozitivnosti sklenejo dogovor o vseh spornih vprašanjih, do katerih pride med zapuščinskim postopkom. Tudi drugi odstavek 306. člena ZPP dovoljuje strankam, da v sodno poravnavo zajamejo ne le tožbeni zahtevek, v zvezi s katerim teče pravda, temveč tudi ureditev drugih spornih vprašanj z izjemo tistih, ki se nanašajo na zahtevke, s katerimi stranke ne morejo razpolagati. Za konkretni primer to velja še toliko bolj, ker sodišče ni v celoti rešilo vprašanje pravnega nasledstva celotnega zapustničinega deleža na nepremičninah, kot ga kažejo zemljiškoknjižni podatki.

Utemeljeno pa pritožba opozarja tudi na nepravilno ugotovitev sodišča o pasivi zapuščine. V pasivo zapuščine, ki je pomembna zgolj zaradi ugotovitve vrednosti zapuščine, namreč spadajo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb (tretji odstavek 28. člena ZD), nikakor pa ne terjatev dedičev iz sodne poravnave, sklenjene s sodedinjama o izplačilu vrednosti njunega dednega deleža v denarju.

Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da iz spisa ne izhaja, da bi se A. S. in A. F. odpovedala dedovanju po pokojni S. Č., zato ni videti razloga, da ju sodišče ni razglasilo za dediča. Iz zgoraj navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365.člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).