Jedro

Prošnja za BPP v isti pravdni zadevi je bila enkrat že zavrnjena, zato je podan razlog za zavrženje ponovne prošnje za BPP iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Ni pa podan razlog za zavrženje prošnje iz 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Če je stranki delno odvzeta poslovna sposobnost, to pomeni le, da jo mora zastopati zakoniti zastopnik, ne more pa biti to razlog za zavrženje vloge iz razloga, ker naj tožnik ne bi mogel biti stranka postopka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v A. pod opr. št. P 144/2005. Prošnjo je zavrgla iz razloga, ker tožnik ne more biti stranka v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, ker mu je bila s sklepom Okrajnega sodišča v B. opr. št. N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. Drugi razlog, zaradi katerega je bila prošnja zavržena, pa je ta, da je bila o isti zadevi enkrat že izdana zavrnilna odločba, in sicer št. Bpp 2236/2012 z dne 11. 3. 2013, kar je razlog za zavrženje vloge po 4. točki prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

V tožbi se tožnik sklicuje na to, da ne more uresničiti pravic iz 15., 22., 23. in 25. člena ustave ter predlaga odpravo sklepa in ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega sklepa oziroma podrejeno, odpravo sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Prosi tudi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za popravo laične tožbe.

Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

ZUP v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je bilo o zahtevku tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v A. opr. št. P 144/2005 enkrat že odločeno in je bila izdana zavrnilna odločba, kar izhaja tudi iz dopisa Okrajnega sodišča v A. z dne 16. 9. 2013, kjer je navedeno, da je tožnik (v pravdi opr. št. P 144/2005 sicer tožena stranka) ponovno podal prošnjo za brezplačno pravno pomoč ter da je bila prošnja že večkrat zavrnjena. Sicer pa tudi tožnik v tožbi ne oporeka temu, da je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč v tej pravdni zadevi enkrat že zavrnjena. Torej je po mnenju sodišča nedvomno podan razlog za zavrženje prošnje za brezplačno pravno pomoč iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

Sodišče pa še pojasnjuje, da v tej zadevi ni podan razlog za zavrženje prošnje za brezplačno pravno pomoč iz 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ker naj tožnik ne bi mogel biti stranka v upravnem postopku. Prvi odstavek 42. člena ZUP določa, da je lahko stranka v upravnem postopku vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopke. Kolikor je stranki delno odvzeta poslovna sposobnost, to pomeni le, da jo mora zastopati zakoniti zastopnik, ne more pa biti to razlog za zavrženje vloge. Iz navedenega razloga se sodišče ne strinja, da bi bil podan razlog za zavrženje prošnje iz razloga, ker naj tožnik ne bi mogel biti stranka, ampak je podan le zgoraj opisani razlog, da je bilo o isti zadevi enkrat že odločeno in je sodišče iz tega razloga potrdilo izpodbijani sklep in ga ni odpravilo.

Do tožnikovih trditev, da ne more uresničiti pravic iz 15., 22., 23. in 25. člena ustave, pa se sodišče ne more opredeliti, ker je ta navedba nekonkretizirana in ni navedeno, zakaj naj bi bil izpodbijani sklep v nasprotju z navedenimi ustavnimi členi.

Odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči pa je stvar posebnega postopka in je bilo o tej prošnji tudi že odločeno z odločbo št. Bpp 290/2013-2 z dne 17. 12. 2013. S to odločbo je bila prošnja zavrnjena.

Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo.