Jedro

1. Če ravna izvajalec v soglasju z nadzornim organom naročnika, to ni protipogodbeno ravnanje. 2. Naročnik mora nemudoma obvestiti izvajalca o ugotovljenih napakah.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Potem, ko je pritožbeno sodišče na podlagi pritožbe tožeče stranke sodbo sodišča prve stopnje delno razveljavilo, pritožbo tožene stranke pa zavrnilo kot neutemeljeno, je postala na pritožbeni stopnji pravnomočna odločitev:

1./ da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 529.392,00 SIT, obresti po zakonski obrestni meri od zneska 688.107,50 SIT od 20.6.1990 do 18.7.1990, od zneska 441.051,50 SIT od 19.7.1990 do plačila ter od zneska 88.340,50 SIT od 25.6.1990 do plačila, in 2./ da ne obstoji v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke proti tožeči stranki v znesku 413.523,00 SIT.

V reviziji, ki jo vlaga proti sodbi sodišča druge stopnje, uveljavlja tožena stranka revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj sodbo sodišča druge stopnje in sodbo sodišča prve stopnje (v še ne razveljavljenem delu) razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Pri preizkusu izpodbijane sodbe pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti samo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v 10. točki 2. odst. 354. člena ZPP (386. člen ZPP). Ostale mora vlagatelj revizije konkretizirati, če želi, da revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo tudi glede njih. Tega pa vlagatelj revizije v glavnem ni storil. Tekom postopka ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, navedenih v 10. točki 2. odst. 354. člena ZPP. Glede na revizijske navedbe je revizijsko sodišče preizkusilo samo še, ali je pritožbeno sodišče nekatera v pritožbi zatrjevana dejstva res neupravičeno opredelilo kot nedovoljene pritožbene novote. Ugotovilo je, da jih ni. Tožena stranka je namreč v pritožbi res navedla nekaj okoliščin, ki naj bi izhajale iz spisa VIII Pg 107/91 (tedaj) Temeljnega sodišča v Ljubljani - enote v Ljubljani, ki jih v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedla. Dejstvo, da je postopek v omenjenem sporu vodil isti sodnik kot tega, na ugotovitev, da je tožena stranka v pritožbi navedla tudi nekaj novot, ne vpliva. Dejstva, pomembna za odločitev, mora namreč stranka navesti v postopku, v katerem bo sodišče odločilo. Morebitnih drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka vlagatelj revizije ni opredelil. V okviru v pobot uveljavljane terjatve, glede katere je bilo pravnomočno ugotovljeno, da ne obstoji, zatrjuje tožena stranka, da bi ji bilo treba priznati znesek 321.900,00 SIT kot škodo, ki ji je nastala zaradi protipogodbenega ravnanja tožeče stranke (njenega podizvajalca - primerjaj: 2. odst. 610. člena ZOR). Tožeča stranka naj bi ravnala protipogodbeno, ker je polagala tapisom v nasprotju s pravili stroke.

Po dejanskih ugotovitvah, ki so bile podlaga izpodbijani odločbi je prišlo do spremenjenega načina polaganja tapisoma na zahtevo investitorja. Z njo se je nadzorni organ tožene stranke strinjal. Ta pa je tožeči stranki lahko dajal navodila (603. člen ZOR). Čim je tako, spremenjeni način polaganja ni protipogodbeno - nedovoljeno - dejanje. Manjka torej vsaj ena od predpostavk odškodninske odgovornosti. Zato v pobot uveljavljana terjatev 321.900,00 SIT z vidika odškodninske odgovornosti ne obstoji. Upoštevajoč ugotovljena dejstva pa se revizijsko sodišče strinja s pravnim zaključkom sodišč prve in druge stopnje, da je bil dodatni tapisom nabavljen v okviru posebnega pravnega razmerja, sklenjenega med investitorjem in podizvajalcem tožeče stranke.

Po 1. odst. 614. člena ZOR mora naročnik pregledati izvršeno delo, brž ko je to mogoče po normalnem teku stvari, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti prevzemnika (dela). Obveznost takojšnjega pregleda in obvestila o napakah sta stranki spora sicer lahko uredili drugače - tako, kot sta to storili v 13. členu pogodbe. Bi pa morala tožena stranka, ki je v razmerju do investitorja prevzemnik dela, ravnati po 2. odst. 614. člena ZOR. Če tega ni storila, presoja, ali je bila graja napak pravočasna, ne more iti na škodo tožeče stranke. Če pa je ravnala po 2. odst. 614. člena ZOR, bi morala o napakah, ki jih je ugotovila sama, ali investitor, nemudoma obvestiti tožečo stranko. Iz dejstev, ki jih ugotavljata sodbi sodišč prve in druge stopnje in ki so bila podlaga za sojenje na obeh stopnjah pa ni razvidno, da bi tožena stranka o napakah, ki jih zatrjuje v tem postopku, tožečo stranko sploh kdaj obvestila. Zato tožena stranka znižanja plačila (3. odst. 620. člena ZOR) za morebiti kakovostno slabo opravljeno delo ne more zahtevati, ker ni ravnala po 1. odst. 614. člena ZOR (3. odst. 614. člena ZOR). Čim pa je tako, nima terjatve, ki bi jo lahko uveljavljala v pobot terjatvi tožeče stranke.

Ne glede na zgoraj povedano tudi iz revizije same izhaja, da ni izpolnjena zakonska zahteva o pravočasni graji napak kot predpostavki za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov. Po revizijskih navedbah naj bi tožena stranka pisno reklamirala zatrjevane napake 9.7.1990, primopredaja pa se je začela, čeprav ne tudi končala (primerjaj: 2. odst. 614. člena ZOR), že 8.5.1990. Dvomesečne zamude pa ni mogoče podvesti pod pojem "nemudoma".

Iz dejstev, ugotovljenih v sodbah sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je med investitorjem del ter toženo stranko spor, katerega od njiju bremenita zneska 16.800,00 SIT in 74.822,50 SIT. Šele, če bo v njem ugotovljeno, da bremenita zneska toženo stranko, ju bo ta lahko poizkusila prevaliti na tožečo stranko. Dokler pa zanju ni obremenjena, tega ne more storiti. Zato je tudi odločitev, da ta del v pobot uveljavljane terjatve ne obstoji, pravilna.

Glede na zgoraj navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani. Ker tudi tisti niso podani, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno.