Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Na zakonitost preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v času preizkusne dobe pa nima nobenega vpliva niti okoliščina, da storilcu v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni bilo izrecno pojasnjeno, kateri prekrški se štejejo za hujše prekrške. Kot vozniku z veljavnim vozniškim dovoljenjem in vozniku, ki mu je bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja mora vedeti, kateri prekrški se štejejo za hujše prekrške oziroma v kolikor tega ni vedel, bi se kot voznik, ki mu je bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja o tem pozanimati.
I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.
2. Zoper tak sklep se pritožuje storilčev zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških- ZP-1 in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je bila storilcu s sklepom Okrajnega sodišča v Celju z dne 31. 8. 2017 odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, da je preizkusna doba po tem sklepu začela teči 8. 9. 2017 in se je iztekla 8. 1. 2019 ter da je storilec 1. 11. 2018 (torej v času preizkusne dobe) storil hujši prekršek, za katerega mu je bilo s plačilnim nalogom Postaje prometne policije Celje z dne 1. 11. 2018, ki je postal pravnomočen 5. 3. 2019 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Celju ZSV 1112/2018 z dne 22. 2. 2019, poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 3 kazenskih točk. Ker drugi odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je sodišče prve stopnje glede na zgornje in pritožbeno neizpodbijane ugotovitve storilcu pravilno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
5. Ker tretji odstavek obrazložitve izpodbijanega sklepa vsebuje povzetek določbe drugega odstavka 23. člena ZP-1, ki določa definicijo pojma hujši prekršek, iz drugega odstavka obrazložitve izpodbijanega sklepa pa izhaja pravilna ugotovitev, da je bila storilcu s plačilnim nalogom PP Celje za prekršek storjen v času preizkusne dobe izrečena stranska sankcija 3 kazenskih točk, so povsem neutemeljeni pritožbeni očitki o absolutni bistveni kršitvi določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Izpodbijani sklep evidentno navaja zadostna pravno relevantna dejstva, ki so pomembna za presojo, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, ki se ga pravno opredeljuje kot hujši prekršek. V nasprotju z mnenjem zagovornika sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni bilo dolžno podajati nobene dodatne argumentacije, zakaj smatra, da je prekršek, ki ga je storil storilec 1. 11. 2018, hujši prekršek, ki bi narekoval preklic odložitve in tako ne gre za neobrazložen sklep, kot to navaja zagovornik v pritožbi. Prav tako storilcu s tem ni bila odvzeta možnost pravice do izjave iz 22. člena Ustave in so neutemeljeni očitki, da se pritožnik ni imel možnosti izjaviti se o okoliščinah, ki jih sodišče šteje za relevantne za izdajo izpodbijanega sklepa. Pri odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in posledičnem morebitnem preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne gre za postopek o prekršku, v katerem bi se odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek v katerem bi se morala ugotavljati dejstva in okoliščine v zvezi s tako odločitvijo, zaradi česar zaslišanje storilca oziroma dajanje možnosti, da se izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pred izdajo sklepa o preklicu ni potrebno. Vsa pravno relevantna dejstva, ki jih sodišče upošteva v predmetnem postopku, izhajajo iz uradnih evidenc, v katere pa se vpisujejo šele na podlagi pravnomočne odločitve pristojnega organa, pogoj za nastop pravnomočnosti pa je pravilna in zakonita vročitev odločbe, s katero je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu. Na zakonitost preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v času preizkusne dobe pa nima nobenega vpliva niti okoliščina, da storilcu v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni bilo izrecno pojasnjeno, kateri prekrški se štejejo za hujše prekrške. Kot vozniku z veljavnim vozniškim dovoljenjem in vozniku, ki mu je bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja mora vedeti, kateri prekrški se štejejo za hujše prekrške oziroma v kolikor tega ni vedel, bi se kot voznik, ki mu je bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja o tem pozanimati.
6. Ker iz drugega odstavka 23. člena ZP-1 jasno izhaja, kateri prekrški štejejo kot hujši prekršek in ker iz besedila drugega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, ki se ga v skladu z zakonodajo šteje za hujši prekršek, nima možnosti tehtanja, ali naj odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti, kar pomeni, da sodišče v predmetnem postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nima možnosti upoštevati kakršnekoli okoliščine v zvezi s storilcem oziroma samim dejanjem, so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo upoštevati, da je storilec glede na okoliščine konkretnega primera minimalno prekoračil dovoljeno hitrost in da mu policisti niso pravilno in zakonito odmerili hitrosti vožnje. Te pritožbene navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja v postopku o prekršku, ki je bil pravnomočno končan in se sodišče zaradi vezanosti na pravnomočne odločbe ne sme in ne more spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti takih odločb. 7. Neutemeljeni pa so tudi očitki o napačni uporabi materialnega prava, to je drugega odstavka 202.e člena ZP-1. Iz zgoraj citirane določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe ni odločilen čas nastopa pravnomočnosti odločbe, s katero je bilo ugotovljeno, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, temveč sam čas storitve tega prekrška. Na tako uporabo drugega odstavka 202.e člena ZP-1 poleg zelo jasne jezikovne razlage napotujeta tudi namenska in sistemska razlaga tega določila, kar je pritožbeno sodišče pojasnilo v več svojih odločitvah. Končno pa za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa niso relevantne pritožbene navedbe, da vozniško dovoljenje za storilca in njegovo družino predstavlja ekonomsko in socialno eksistenco, saj je bilo že zgoraj pojasnjeno, da sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, nima možnosti tehtanja, ali naj mu prekliče odložitev izvršitve prenehanja vozniškega dovoljenja ali ne, temveč je to v vsakem primeru dolžno storiti.
8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo storilčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).