Jedro

Določbe četrtega odstavka 95. člena ZKP, po kateri se lahko obdolženca oprosti povrnitve vseh ali dela stroškov kazenskega postopka, ni mogoče uporabiti v primeru povzročitve stroškov kazenskega postopka po svoji krivdi.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni.

II. Obsojenca se oprostita plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je predsednik senata Okrožnega sodišča v Celju na podlagi prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obsojenima I. G. in F. G. v nerazdelno plačilo naložil 136,27 EUR stroškov kazenskega postopka, nastalih po njuni krivdi.

2. Zoper sklep se pritožujeta obsojenca, ki ob smiselni uveljavitvi zmotne ugotovitve dejanskega stanja predlagata spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se jima predmetni stroški kazenskega postopka ne naložijo v plačilo.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da se obsojenca neutemeljeno zavzemata za spremembo izpodbijanega sklepa njima v korist. 5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje obsojencema naložilo v plačilo stroške, nastale z vročitvijo jima sodnega pisanja (obtožnice) po pooblaščenem vročevalcu, ker je ugotovilo, da sta jih povzročila po svoji krivdi (prvi odstavek 94. člena ZKP). Razlogov, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v utemeljitev pritožbeno izpodbijane odločitve se pritožnika dotikata z navedbo, da nista dobila nobenega obvestila, da bi sodno pošiljko lahko dvignila. S tako navedbo pravilnosti prvostopenjske odločitve ne moreta izpodbiti, saj gre za trditev, ki je protispisna. Iz vročilnic v spisu je namreč razvidno, da sta bila obsojenca o sodni pošiljki (priporočeno po pošti poslani jima obtožnici) obveščena najprej dne 20. 4. 2012, nato pa še 23. 4. 2012, vendar je nista dvignila. To pa pomeni, da so vsa odločilna dejstva za sprejeto odločitev v napadenem sklepu pravilno ugotovljena.

6. Do drugačne odločitve kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje ne more privesti tudi sklicevanje obeh pritožnikov na to, da sta brez zaposlitve; brez rednih dohodkov; da životarita iz dneva v dan; da ne vesta od kod naj vzameta denar, da bi v plačilo naložene jima stroške plačala, ker da še za kos kruha nimata. Kot je pravilno opozorilo že sodišče prve stopnje določbe četrtega odstavka 95. člena ZKP, po kateri se lahko obdolženca oprosti povrnitve vseh ali dela stroškov kazenskega postopka, ni mogoče uporabiti v primeru povzročitve stroškov kazenskega postopka po svoji krivdi (šesti odstavek 95. člena ZKP).

7. Iz teh razlogov in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP sodišče druge stopnje ni ugotovilo, je pritožbi obsojencev zavrnilo kot neutemeljeni.

8. Obsojenca s pritožbama nista uspela zato bi morala plačati kot strošek nastal s pritožbo sodno takso. Glede na premoženjske razmere obsojencev ugotovljene v pravnomočni obsodilni sodbi sodišče druge stopnje meni, da bi s plačilom sodne takse lahko bilo ogroženo vzdrževanje obeh obsojencev, zaradi česar ju je plačila sodne takse v zvezi s predmetnima pritožbama oprostilo.