- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sodba VII Kp 78892/2022
ECLI:SI:VSLJ:2024:VII.KP.78892.2022 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil glede na dejanske okoliščine in dogajanje na narokih glavne obravnave pravilen sklep sodišča prve stopnje, da obdolženčeva navzočnost na navedenih narokih glavne obravnave ni bila nujna in da glede na izpostavljene okoliščine primera sodišče prve stopnje ni imelo dolžnosti zagotoviti obdolženčevo navzočnost na narokih glavne obravnave, kot to zmotno zatrjuje pritožnik. Sodišče prve stopnje je obdolžencu ves čas postopka dalo možnost, da se narokov glavne obravnave udeleži, da se neposredno seznani z izvedenimi dokazi, (obremenilnim) pričam postavlja vprašanja, komentira (obremenilne) dokaze, vendar pa je obdolženi to možnost opustil, ne da bi zato navedel ustrezen razlog. Res je sicer aktivna obramba obdolženčeva pravica, ki pa se ji lahko tudi odpove. S tem, ko obdolženi na naroke glavne obravnave ni prišel in so bili tudi po oceni pritožbenega sodišča izpolnjeni vsi pogoji za sojenje v nenavzočnosti, je tudi pristal na to, da sam na glavni obravnavi (obremenilnim) pričam ne bo mogel postavljati vprašanj, dajati pripombe in predlagati nove dokaze. Pri tem tudi ni mogoče prezreti, da je imel obdolženi v obravnavanem primeru zagovornika, ki pa se narokov glavne obravnave niti enkrat ni udeležil, pri čemer razen za dne 10. 11. 2023 (zagovornik in obdolženi sta soglašala, da se opravi brez njegove navzočnosti), sodišče prve stopnje tudi njegove odsotnosti ni štelo za opravičljive.
Izrek
I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II.Obdolženega se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.
Obrazložitev
1.Okrajno sodišče v Trbovljah je z izpodbijano sodbo I K 78892/2022 z dne 3. 4. 2024 obdolženega A. A. pod točko 1 izreka spoznalo za krivega kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 in pod točko 2 izreka kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Za prvo kaznivo dejanje mu je po prvem odstavku 204. člena KZ-1 določilo kazen sedem mesecev zapora, za drugo kaznivo dejanje pa mu je po prvem odstavku 204. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 določilo sedem mesecev zapora, nakar mu je po 3. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen eno leto in en mesec zapora. Po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da je obdolženi dolžan plačati oškodovanima družbama B. d.o.o. znesek 604,43 EUR, C. d.o.o. pa znesek 645,97 EUR, medtem ko je družbi s presežkom premoženjskopravnih zahtevkov napotilo na pravdo. Po četrtem odstavku 95. člena ZKP je obdolženega oprostilo plačila vseh stroškov kazenskega postopka od 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.
2.Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obdolženega iz razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v vnovično sojenje sodišču prve stopnje.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Zagovornik izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, ker je prvostopenjsko sodišče celoten dokazni postopek izvedlo brez prisotnosti obdolženega, ki se sojenju v nenavzočnosti ni nikdar odpovedal oziroma ni nikdar izjavil, da se strinja s sojenjem v nenavzočnosti in bi po pritožnikovem moral biti navzoč oziroma prisoten vsaj pri izvedbi najbolj obremenilnih dokazov, zaradi česar je bila kršena pravica obdolženega iz 29. člena Ustave Republike Slovenije (RS) ter je podana bistvena kršitev postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP v povezavi z 29. členom in 22. členom Ustave RS, v posledici česar je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
5.Pritožbeno sodišče pritožniku uvodoma odgovarja, da dejstvo, da sodišče izvede glavno obravnavo v obdolženčevi nenavzočnosti, samo po sebi ni v nasprotju s pravico do sojenja v navzočnosti iz druge alineje 29. člena Ustave RS. Popolna prepoved sojenja v nenavzočnosti, bi namreč lahko v nekaterih primerih onemogočila vodenje kazenskih postopkov in vodila k poteku zastaralnih rokov. Sojenje v nenavzočnosti je lahko dopustno le pod določenimi pogoji in eden izmed njih je ta, da se z izvedbo sojenja v nenavzočnosti obdolžencu ne odvzame pravica do izjave o obtožbi, ki izhaja iz 22. člena Ustave RS v povezavi s pravico do obrambe iz 29. člena Ustave RS . Določbi tretjega odstavka 307. 04lena ZKP in prvega odstavka 442. 04lena ZKP sodi610du omogo0data sojenje v nenavzo0dnosti obdol7eenca. V skraj61anem postopku sme sodi610de opraviti sojenje v obdol7een0devi odsotnosti pod pogoji, ki so dolo0deni v prvem odstavku 442. 04lena ZKP: 1. 0de ne pride na glavno obravnavo kljub temu, da je bil v redu povabljen, 2. 0de njegova navzo0dnost ni nujna in 0de je bil pred tem 7ee zasli61an.
6.V obravnavani zadevi je sodi610de prve stopnje ob61irno pojasnilo razloge (to0dka 2 izpodbijane sodbe), katerim pritrjuje tudi prito7eben0do sodi610de, zaradi katerih je v nenavzo0dnosti obdol7eenca opravilo dne 24. 1. 2024, 7. 3. 2024 in 3. 4. 2024 naroke glavne obravnave, saj je 61telo, da so za to bili izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 442. 04lena ZKP. Obdol7eenec je namre0d 7ee bil zasli61an (na naroku glavne obravnave dne 10. 11. 2023 in se je branil z molkom ter na vpra61anja ni odgovarjal), z datumi narokov glavne obravnave je bil seznanjen in tudi s posledicami neupravi0dene odsotnosti ter svojih izostankov ni opravi0dil na na0din, kot to dolo0data peti in 61esti odstavek 193. 04lena ZKP. 60telo je, da njegova navzo0dnost na navedenih narokih glavne obravnave tudi ni bila nujno potrebna za nadaljnji dokazni postopek.
7.Prito7eben0di o0ditki so skoncentrirani na neobrazlo7eitev razlogov sodi610da prve stopnje za sojenje v nenavzo0dnosti obdol7eenca glede pogoja, da njegova navzo0dnost na narokih ni nujna. Prito7enik sodbi prve stopnje o0dita kr61itev po 11. to0dki prvega odstavka 371. 04lena ZKP. V nadaljevanju prito7ebe pa zagovornik izpostavlja stali610de, da bi sodi610de prve stopnje, tudi 0de je obdol7eeni bil neupravi0deno odsoten z navedenih narokov glavne obravnave, moralo zagotoviti njegovo navzo0dnost (tudi s prisilnimi sredstvi), ko so se izvajali obremenilni dokazi za obdol7eenega (predvajanje CD posnetkov in zasli61anje policista D. D., ki je obdol7eenega prepoznal po posnetkih).
8.Prito7beno sodi610de se s prito7enikom ne strinja. Res je sicer sodi610de prve stopnje v to0dki 2 izpodbijane sodbe skopo pojasnilo, da obdol7een0deva navzo0dnost ni bila nujna na navedenih narokih glavne obravnave za nadaljnji dokazni postopek, vendar pa je tak61no oceno napravilo v dolo0denem trenutku glede na dokaze oziroma podatke v spisu, s katerimi pa je bil obdol7eeni brez dvoma seznanjen, tudi s tistimi, ki ga obremenjujejo (CD posnetkom in podatkom, da ga je policist D. D. prepoznal na posnetkih). S tega vidika tako niti ni mo7eno zahtevati od prvostopenjskega sodi610da, da bi podrobneje pojasnjevalo oziroma navajalo razloge, zakaj pri izvedbi obremenilnega dokaza za obdol7enega, njegova navzo0dnost je oziroma ni nujna, saj je o0ditno, da sodi610de v obravnavanem primeru ni ocenilo, da bi bila obdol7een0deva navzo0dnost nujna, 0demur pritrjuje tudi prito7beno sodi610de. V spisu se namre0d nahajajo tako fotografije s spornih posnetkov, kot tudi podatek, da je navedeni policist obdol7een0de prepoznal, ker ga je 7ee ve0dkrat obravnaval pred tem, slednji pa je to potrdil tudi na glavni obravnavi. Obravnavani o0ditki so bili obdol7eencu znani 7ee od za0detka kazenskega postopka. Pri tem tudi ni mo7eno prezreti, da se je obdol7een2d zagovarjal na naroku glavne obravnave dne 10. 11. 2023 z molkom in ni odgovarjal na vpra61anja, kar je sodi610de prve stopnje izpostavilo (to0dka 1. izpodbijane sodbe), tako so tudi s tega aspekta prito7enikove navedbe, da bi moralo sodi610de prve stopnje zagotoviti navzo0dnost obdol7eenega pri izvajanju zanj obremenilnih dokazov, da bi se obdol7een2d do njih opredelil, neutemeljeni.
9.Prito7beno sodi610de tako ugotavlja, da je bil glede na dejanske okoli610dine in dogajanje na narokih glavne obravnave pravilen sklep sodi610da prve stopnje, da obdol7een0deva navzo0dnost na navedenih narokih glavne obravnave ni bila nujna in da glede na izpostavljene okoli610dine primera sodi610de prve stopnje ni imelo dol7enosti zagotoviti obdol7een0dvo navzo0dnost na narokih glavne obravnave, kot to zmotno zatrjuje prito7enik. Sodi610de prve stopnje je obdol7eencu ves 0das postopka dalo mo7enost, da se narokov glavne obravnave udele7ei, da se neposredno seznani z izvedenimi dokazi, (obremenilnim) pri0dam postavlja vpra61anja, komentira (obremenilne) dokaze, vendar pa je obdol7eeni to mo7enost opustil, ne da bi zato navedel ustrezen razlog. Res je sicer aktivna obramba obdol7e0deva pravica, ki pa se ji lahko tudi odpove. S tem, ko obdol7eeni na naroke glavne obravnave ni pri61el in so bili tudi po oceni prito7benega sodi610da izpolnjeni vsi pogoji za sojenje v nenavzo0dnosti, je tudi pristal na to, da sam na glavni obravnavi (obremenilnim) pri0dam ne bo mogel postavljati vpra61anj, dajati pripombe in predlagati nove dokaze. Pri tem tudi ni mo7eno prezreti, da je imel obdol7eeni v obravnavanem primeru zagovornika, ki pa se narokov glavne obravnave niti enkrat ni udele7eil, pri 0demer razen za dne 10. 11. 2023 (zagovornik in obdol7eeni sta sogla61ala, da se opravi brez njegove navzo0dnosti), sodi610de prve stopnje tudi njegove odsotnosti ni 61telo za opravi0dljive.
10.Ob tako ugotovljenih procesno pomembnih okoli610dinah, prito7enik z navedbo, da je podana bistvena kr61itev po drugem odstavku 372. 04lena ZKP v zvezi 22. in 29. 04lenom Ustave RS, posledi0dno pa naj bi bilo v izpodbijani sodbi dejansko stanje zaradi nesodelovanja obdol7eenega nepopolno in nepravilno ugotovljeno, ne more uspeti in zatrjevane kr61itve niso podane.
11.Prito7eba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki se poda v korist obdol7eenca, obsega tudi prito7ebo zaradi odlo0dbe o kazenski sankciji (386. 04len ZKP). Sodi610de druge stopnje pritrjuje zaklju0dku sodi610da prve stopnje, da je obdol7eencu na mestu zgolj izrek zaporne kazni, prvenstveno zaradi njegove obse7ene predkaznovanosti. Obdol7eeni namre0d kontinuirano izvr61uje kazniva dejanja (prete1no premoenskne narave) 7ee vse od leta 2011, izre0dene pa so mu bile tako pogojne obsodbe kot zaporne kazni. Obdol7eeni pa je bil obravnavan tudi za prekr1ke, kar pomeni, da je povsem brezbrieen do sprejetih druebenih norm. Prito7beno sodi610de tako pritrjuje vsem, v izpodbijani sodbi izpostavljenim okoli610dinam iz 49. 04lena KZ-1, torej obteeevalnim, saj olaj1evalnih ni ugotovilo (to0dka 23), na podlagi katerih je ustrezno dolo0dena za vsako od o0ditih kaznivih dejanj kazen sedem mesecev zapora, nakar pa mu je sodi610de prve stopnje na podlagi pravil o steku po 3. to0dki drugega odstavka 53. 04lena KZ-1 ustrezno dolo0dilo enotno kazen eno leto in en mesec zapora.
12.Ker prito7eba obdol7e0devega zagovornika ni utemeljena, sodi610de druge stopnje pa tudi ni na61lo napak, na katere pazi po uradni dolenosti (383. 04len ZKP), je prito7ebo kot tako zavrnilo.
13.Iz enakih razlogov kot sodi610de prve stopnje (obdol7eenec je brez zaposlitve in dohodkov), je tudi sodi610de druge stopnje obdol7eenca oprostilo pla0dila sodne takse kot stro1ka pritoebenega postopka v skladu z 98. 04lenom ZKP v zvezi s 0detrtim odstavkom 95. 04lena ZKP.
-------------------------------
1Odločba Ustavnega sodišča Up-124/04 z dne 15. 11. 2006.
Zveza:
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22, 29, 29-2 Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 204, 204/1, 204/2 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 193, 193/5, 193/6, 307, 307/3, 371, 371/2, 442, 442/1
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.