Jedro

Po določbi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1 je posebna pritožba dovoljena zoper sklep, če bi elaborat ne bil v skladu s pravili stroke in ne bi bil sposoben za izvedbo sprememb v katastru.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je strokovna podlaga sodnega izvedenca geodetske stroke, mag. J. D., primerna za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru in da se zato GU RS naloži, da prioritetno in po pravnomočnosti sklepa, evidentira spremembe v katastru v skladu s priloženim elaboratom z dne 21. 2. 2010 št. Dj 20 2019 in sicer tako, da se evidentira novonastale parcele, dele mej med novonastalimi parcelami kot urejene in da elaborat postane sestavni del izreka tega sklepa. GU RS obvesti sodišče o teh evidentiranih spremembah.

2. Zoper sklep se pritožuje Mestna občina X. Predlaga spremembo sklepa tako, da sodišče ugotovi, da elaborat ni primeren za izvedbo sprememb v katastru ter da se sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Z izdajo sklepa je sodišče že meritorno odločilo o tem, kako bo ugotavljalo pripadajoče zemljišče. Sodišče ni odpravilo pripomb pritožnice iz pete pripravljalne vloge. Sodišče le ugotovi, da tehničnih pripomb ni bilo in da se o vsebinskih ne bo sedaj opredelilo. Vendar tudi na koncu sodišče ne bo odločilo drugače kot je v eleaboratu. Gre za običajen način gledanja. V tretji vlogi pa je pritožnica navajala, da je izvedenec upošteval le mnenje urbanistke M. S parcelacijo pa sedaj ugotavlja pripadajoče zemljišče. Zgolj tehnične pripombe niso potrebne, saj je izvedenec J. D. svoje delo opravil po pravilih stroke. Pač pa je določil pripadajoče zemljišče, ki pa k stavbam ne pripada. Ne strinja se tudi z mnenjem urbanistke. Sklep pa o tem nima razlogov, pa tudi dejansko stanje je zato nepopolno ugotovljeno. Gre za kršitev 22. člena Ustave. Sodišče bi se moralo o tem opredeliti. Gre tudi za kršitev 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V zadevi II Cp 1819/2018 pa je pritožbeno sodišče zadevo razveljavilo. Sklicuje se na svoje navedbe iz vloge 20. 5. 2019. Izvedenec ni upošteval, da gre za grajeno javno dobro in ni upošteval, da preširoko določanje pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 ni dovoljeno. Tako široko zemljišče za redno rabo stavbe ni potrebno. Zato našteva vse parcelne št., ki po njegovem mnenju ne morejo pripadati k pripadajočem zemljišču. Mogoče del dovozne poti pripada stavbi; ne pa celotne površine 386/1, 393/3, 391/5 in 382/3 ali pa kvečjemu le del teh parcel. To so javne površine v javni rabi. Enako velja za 393/3, kar je dodatno predlagal predlagatelj. V prostorskih aktih tako velikega funkcionalnega zemljišča ni bilo.

3. Na vročeno pritožbo sta oba predlagatelja odgovorila in predlagata zavrnitev pritožbe in priglašata stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep po 13. členu ZVEtL-1 in je v sklepu odločilo, da je strokovna podlaga, ki jo je izdelal izvedenec geodet, mag. J. D., primerna za izvedbo katastrskega vpisa, kar opravi GU RS po določbi 2. člena ZVEtL-1. 6. Pritožnica v pritožbi navaja, da ne ugovarja elaboratu, ki je bil izdelan; ugovarja pa vsebini oz. obsegu zemljišč in parcel, ki so v tem elaboratu vsebovane. Sodišče v izpodbijanem sklepu opozori, da so pritožnica in 6 udeležencev podali vsebinske pripombe, da obravnavane parcele niso pripadajoča zemljišča. Vendar je pravilno opozorilo, da to ne pomeni tehničnih pripomb, ki bi grajale strokovno podlago, ki je botrovala temu sklepu. Po določbi šestega odstavka 13. člena je posebna pritožba dovoljena zoper ta sklep, če bi elaborat ne bil v skladu s pravili stroke in ne bi bil sposoben za izvedbo sprememb v katastru.

7. Ko sodišče ni v tem sklepu odgovarjalo na pripombe Mestne občine X., ki jih je podala v pripravljalni vlogi z dne 20. 5. 2019, ni zagrešilo očitanih absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP iz 8. točke in 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP in tudi ni kršilo temeljne pravice iz 22. čl. Ustave. Sodišče mora obrazložiti pravnopomembna dejstva in navedbe strank, ki se na to nanašajo. V primeru, ko materialno pravo določa, kaj je obseg odločanja in vsebinske pripombe na zemljišče, to še niso, ni treba že sedaj obrazlagati vseh elementov bodoče meritorne odločitve. Seveda pa bo moralo sodišče v končnem sklepu to vse obrazložiti. Če se bo vmes ugotovilo, da so pritožničine pripombe utemeljene, bo seveda to pomenilo dvojno delo oz. novi elaborat. Vendar je v tej fazi postopka, ko elaborata po tehnični plati ne napada, preuranjeno.

8. Pritožba navaja, da je sodna praksa drugačna in da je v zadevi II Cp 1819/2018 višje sodišče odločilo drugače. Sodna praksa glede uporabe 13. člena ZVEtL-1 je enotna (prim. I Cp 937/2018, I Cp 93/2018 in I Cp 331/2017), zato ta očitek ni utemeljen. V zadevi II Cp 1819/2018 pa so se pripombe pritožnikov nanašale na strokovne podlage in je bil sklep zato razveljavljen.

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP in 36. člena ZNP.