Jedro

Tožeča stranka je po vložitvi revizije prenehala obstajati. Ker je prenehala zaradi končanja stečajnega postopka, nima pravnega naslednika. Ker se v obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti, je revizija postala nedovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 30. 6. 2003, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada P. z dne 27. 1. 2003, s katero je prvostopenjski organ odločil, da se vlogi tožeče stranke za odpis davčnega dolga ne ugodi.

2. Zoper prvostopenjsko sodbo je tožeča stranka dne 16. 11. 2004 vložila pritožbo (sedaj revizijo).

3. Revizija ni dovoljena.

4. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1 v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo je v obravnavanem primeru prvostopenjska sodba postala pravnomočna dne 1. 1. 2007, vložena pritožba tožeče stranke pa se od tega datuma dalje obravnava kot revizija.

5. Iz podatkov računalniške baze Poslovnega registra Slovenije izhaja, da je bila tožeča stranka dne 14. 11. 2008 izbrisana iz sodnega registra. Izbris je bil opravljen zaradi končanja stečajnega postopka po sklepu Okrožnega sodišča na Ptuju z dne 23. 10. 2008. Z dnem izbrisa je tožeča stranka po 377. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP v zvezi s 521. členom Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 prenehala obstajati in je s tem izgubila sposobnost biti stranka po 76. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP, katerega določbe se glede vprašanj postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo v upravnem sporu (prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

6. Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Gre za procesno predpostavko, ki mora biti podana v vseh fazah postopka in na katero mora sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Obstajati mora tudi tekom celotnega revizijskega postopka: od vložitve revizije do odločitve revizijskega sodišča. 7. Tožeča stranka je po vložitvi revizije prenehala obstajati. Ker je prenehala zaradi končanja stečajnega postopka, nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati, zaradi česar bi bila uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka (3. ali 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP) nesmiselna.

8. Ker se v obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP), je nastala situacija, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima (več). Revizija je postala nedovoljena (tretji odstavek 83. člena ZUS-1), zaradi česar jo je Vrhovno sodišče zavrglo (89. člen ZUS-1).