Jedro

Umik tožbe proti prvotni prvotoženi stranki zadeva le to prvotoženo stranko in le-ta bi lahko podala izjavo, da se z umikom ne strinja, in le-ta, poleg tožeče stranke, je upravičena do vložitve pritožbe proti izpodbijanemu sklepu.

Izrek

1. Pritožba T. R. proti sklepu se zavrže. 2. Pritožbi tožeče stranke proti sodbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izreku pod točko 1 in točko 2 glede teka zamudnih obresti delno spremeni tako, da obresti tečejo do 1.1.2002. 3. Pritožba tožencev se zavrne in se v nespremenjenem delu izpodbijana sodba potrdi.

4. Toženca sta dolžna tožeči stranki povrniti 186,46 EUR stroškov pritožbenega postopka v 15 dneh pod izvršbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

S sklepom z dne 3.12.2007 je prvostopno sodišče zaradi umika tožbe proti prvotni prvotoženi stranki N... d.o.o., pravdni postopek zoper njo ustavilo.

Z izpodbijano sodbo pa je prvostopno sodišče naložilo prvotožencu, da plača tožeči stranki 9.267,63 EUR s 15% obrestmi, ki tečejo od posameznih zneskov od datumov, navedenih v izreku sodbe do višine glavnice. Nadalje je razsodilo, da je drugotoženec dolžan priznati, da je tožeča stranka upravičena zahtevati poplačilo svoje terjatve do N... d.o.o. v stečaju in prvotožene stranke v prej navedenem znesku z obrestmi iz zastavljenih nepremičnin, vpisanih v vl. št. 137 k.o. ... in dopustiti poplačilo vtoževane terjatve z izvršbo na te nepremičnine, s tem, da je drugotoženec svoje obveznosti prost, če terjatev s pripadajočimi obrestmi plača tožeči stranki. Tožencema je sodišče naložilo, da tožeči stranki povrneta pravdne stroške, v presežku pa tožbeni zahtevek zavrnilo.

Proti sklepu je vložil pritožbo toženec T. R.. Navaja, da se s sklepom ne strinja, ker je dolg nastal iz poslovanja prvotno prvotožene stranke N... d.o.o., ki je v stečaju. Terjatev je bila prijavljena v stečajnem postopku, meni pa, da sredstva stečajnega dolžnika zadoščajo za poplačilo vseh upnikov. Meni, da tožeča stranka ne bi smela umakniti tožbe proti prvotni prvotoženi stranki, ker takšno razpolaganje z zahtevkom nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim pravilom.

V pritožbi proti sodbi, ki jo vlaga tožeča stranka, le-ta izpodbija odločitev prvega sodišča o koncu teka zamudnih obresti. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo v obrestnem delu tako spremeni, da zamudne obresti tečejo do 1.1.2002 in ne le do višine glavnice. Ob pravilnem razumevanju odločbe Ustavnega sodišča RS, s katero je le-to razveljavilo določbo 1060. člena Obligacijskega zakonika, kolikor se za zamudne obresti iz obligacijskih razmerjih nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 1.1.2002 uporablja 277. člen ZOR, čeprav je višina nateklih obresti že dosegla in presegla glavnico, iz nje jasno izhaja, da prepoved obrestovanja zamudnih obresti, ko te dosežejo glavnico velja šele od uveljavitve obligacijskega zakonika dalje, torej od 1.1.2002, ne pa za obresti, ki so se natekle do tega dne.

Toženca pa izpodbijata sodbo sodišča prve stopnje iz vseh dovoljenih pritožbenih razlogov in predlagata njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje, oziroma zavrnitev zahtevka. Navajata, da je v predmetnem postopku tožeča stranka prvotno tožila poleg pritožiteljev tudi družbo N... d.o.o.. Zoper to toženo stranko je tožeča stranka sicer tožbo umaknila in je sodišče prve stopnje postopek zoper njo ustavilo, vendar pa je T. R. proti temu sklepu vložil pritožbo, o kateri še ni odločeno. Ker sklep o ustavitvi postopka zoper N... d.o.o. kot prvotoženo stranko ni postal pravnomočen, je le-ta še vedno stranka v postopku, kljub navedenemu pa jo izpodbijana sodba ne zajema, temveč se nanaša le na T. R. in E. R.. Tako ni jasno, kdo so stranke v postopku in na koga se tožba nanaša, ker o pritožbi proti sklepu o ustavitvi postopka proti prvotni prvotoženi stranki še ni pravnomočno odločeno. V vsem spredaj navedenem vidi pritožba bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost sodbe.

Pritožba proti sklepu ni dovoljena, pritožba tožeče stranke proti sodbi je utemeljena, pritožba tožencev proti sodbi pa ni utemeljena.

O pritožbi proti sklepu: Tožeča stranka je prvotno vložila tožbo proti prvotoženi stranki N... d.o.o.. in drugotožencu T. R. z zahtevkom, da sta ji solidarno dolžna plačati vtoževane zneske, proti tretje tožencu pa kot zastavniku, da je dolžan dopustiti poplačilo terjatve iz zastavljenih nepremičnin. Prvotna prvotožena stranka in drugotoženec T. R. kot solidarna dolžnika sta navadna sospornika, saj ne gre za primer, ko bi bilo mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti glede njiju samo na enak način. Še posebej to velja tudi za tretjetoženca E. R.. V primeru navadnega sosporništva pa je vsak sospornik v pravdi samostojna stranka, njegova dejanja ali opustitvene ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom (195. člen ZPP). Umik tožbe proti prvotni prvotoženi stranki torej zadeva le to prvotoženo stranko in le-ta bi lahko podala izjavo, da se z umikom ne strinja in le-ta, poleg tožeče stranke, je upravičena do vložitve pritožbe proti izpodbijanemu sklepu. Gre le za razmerje med tožečo stranko in prvotno prvotoženo stranko, ki drugo in tretje toženca ne zadeva. Kolikor bi izkazovala pravni interes za sodelovanje v postopku tudi v delu, ki se nanaša na prvotno toženo stranko, bi morala priglasiti stransko intervencijo v smislu določbe 99. člena ZPP. Glede na spredaj navedeno tako toženec T. R. ni stranka v postopku v delu, ki se nanaša na razmerje med tožečo stranko in prvotno prvotoženo stranko N... d.o.o.. Kot tak ni upravičen do vložitve pritožbe proti sklepu, s katerim je bil postopek proti prvotoženi stranki ustavljen. Zato je njegovo pritožbo proti sklepu pritožbeno sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.

O pritožbi tožeče stranke proti sodbi: Sodišče prve stopnje je tožeči stranki prisodilo 15% zamudne obresti od posameznih zneskov od 19.5.1998 oziroma od 16.3.1999 do dneva, ko dosežejo višino glavnice. Tožeča stranka v pritožbi zatrjuje, da so obresti dosegle in presegle glavnico že pred uveljavitvijo Obligacijskega zakonika, šele z njegovo uveljavitvijo dne 1.1.2002 pa je bila uzakonjena prepoved nadaljnjega obrestovanja, ko zapadle, pa neplačane obresti dosežejo glavnico. Do 1.1.2002 veljavni ZOR namreč takšne prepovedi ni določal. Pritožbeno sodišče sprejema in se strinja s pritožbenim stališčem, da obresti od prisojene glavnice tečejo, tudi če so že dosegle ali presegle glavnico do uveljavitve Obligacijskega zakonika, torej do 1.1.2002. To je tudi v skladu z že prej navedeno odločbo ustavnega sodišča. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo glede teka zamudnih obresti spremenilo tako, kot izhaja iz izreka drugostopne sodbe.

O pritožbi tožencev proti sodbi: Že v zvezi z pritožbo prvotoženca T. R. proti sklepu je bilo pojasnjeno, da je v konkretnem primeru šlo za navadno sosporništvo, pri katerem je vsak sospornik v pravdi samostojna stranka. Čeprav prvo sodišče ni čakalo na pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka proti prvotni prvotoženi stranki in je o zadevi razsodilo, to ne vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe. Sodba v zvezi z odločitvijo, ki se nanaša na toženca T. oziroma E. R. je jasna, razumljiva in nedvoumna, prav tako pa tudi ustrezno obrazložena. Ni torej podana niti nobena uradno upoštevna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, pa tudi iz 1. odstavka te določbe ne, še posebej glede na odločitev pritožbenega sodišča o zavrženju pritožbe T. R. proti sklepu o ustavitvi postopka zoper N... d.o.o.. V pritožbi uveljavljani oziroma uradno upoštevni pritožbeni razlogi niso podani. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožencev zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela, sta ji toženca dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo v višini takse za pritožbo in poštnine na skupaj 186,46 EUR. Ostali v pritožbi priglašeni stroški so priglašeni nespecificirano, deloma so priznani že v prvostopni sodbi, deloma (fotokopije) pa neizkazani.