Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta pravdni stranki za dela določili ceno na enoto (enotna cena). Pravica do spremembe pogodbene cene zaradi presežnih del je torej obsežena že s klavzulo o določitvi cene, kar pomeni, da zaradi takšne spremembe pogodbene cene sploh ni treba spremeniti pogodbe, saj se cena spremeni že na podlagi enostranske izjave volje izvajalca (v primeru presežnih del), da uveljavlja pravico zahtevati spremembo cene.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v celoti razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo zneska 76.115,93 EUR s pp, poleg tega pa je tudi odločilo, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 3.165,81 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za prostovoljno izpolnitev.

2. Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po svojem pooblaščencu pritožila tožeča stranka in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da jo je izpodbijana sodba sodišča prve stopnje presenetila. V konkretnem primeru ni šlo za samovoljnost tožeče stranke pri izvajanju del. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo izvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka, to je postavitev izvedenca gradbene stroke in zaslišanje prič I.K. in J.M. Prav tako sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožene stranke. V tej zvezi je bilo dejansko stanje tudi nepopolno in zmotno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje se sploh ni opredelilo do dokaznega predloga za zaslišanje priče E.Č.. Napaka sodišča prve stopnje je tudi v tem, da ni imenovalo izvedenca geodetske stroke. V konkretnem primeru je šlo za obligacijo rezultata. Vsebina izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja ni samo delo, ki ga opravlja, temveč končni rezultat, ki se ga je zavezal doseči. Tožena stranka je količine posameznih del v popisu, ki ga je pripravila, navedla brez ustrezne strokovne analize in skrbnosti. V popisu del, ki je priloga ponudbe, je tudi navedeno, da se bo obračun izvršenih del izvršil na podlagi dejansko opravljenih del. V konkretnem primeru je šlo za presežna dela, ne pa za nepredvidena dela.

3. Tožena stranka je po svojem pooblaščencu predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta pravdni stranki sklenili podjemno (gradbeno) pogodbo v zvezi z izgradnjo športnega parka v Z., in sicer na podlagi ponudbe tožeče stranke z dne 5.5.2010 (katero je tožeča stranka sestavila na podlagi popisov, ki jih je predhodno pripravila tožena stranka), katero je tožena stranka sprejela s tem, ko je izdala naročilo za izvedbo del na športnem igrišču v Z. št. 2011/69 z dne 13.10.2011. Tožeča stranka je v prvi pripravljalni vlogi natančno navedla, da uveljavlja višje plačilo od dogovorjenega v pogodbi iz razloga, ker je opravila presežna zemeljska dela, to je dela, ki po količini izvedenih del presegajo pogodbene količine del (zemeljska dela, razvidna iz točke 2.00 ponudbe v prilogi A2 spisa). Iz tega razloga je pravilno stališče pritožnika, da v konkretnem primeru ni šlo za nepredvidena dela, temveč za presežna dela. Presežna dela so količine izvedenih del, ki presegajo pogodbene količine del, medtem ko so nepredvidena dela tista dela, ki niso zajeta s pogodbo, pa se morajo izvesti (5. in 7. točka 9. člena Posebnih gradbenih uzanc). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta pravdni stranki za ta dela določili ceno na enoto (enotna cena). Enotna cena je cena, ki je določena od merske enote dogovorjenih del. Cena na enoto se od skupaj dogovorjene cene razlikuje po tem, da ima izvajalec pravico do plačila dejansko izvedenih količin merskih enot del tudi, kadar je pri oblikovanju pogodbene cene upošteval manjše količine teh del, čeprav je vedel ali bi moral vedeti, da bo zaradi dokončanja objekta treba opraviti večje količine merskih enot. Pravica do spremembe pogodbene cene zaradi presežnih del je torej obsežena že s klavzulo o določitvi cene, kar pomeni, da zaradi takšne spremembe pogodbene cene sploh ni treba spremeniti pogodbe, saj se cena spremeni že na podlagi enostranske izjave volje izvajalca (v primeru presežnih del), da uveljavlja pravico zahtevati spremembo cene (1).

6. Pritožbeno sodišče mora paziti po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Glede na omenjeno stanje stvari bi moralo torej sodišče upoštevati, da sta pravdni stranki v konkretnem primeru za omenjena zemeljska dela določili ceno na enoto, kar pomeni, da v konkretnem primeru sploh ni pravno pomembno, ali sta se pogodbeni stranki naknadno dogovorili o spremembi cene zaradi presežnih del. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo pravno pomembnih okoliščin v zvezi s presežnimi deli, oz. sploh ni izvajalo dokazov v tej smeri. V ponovnem postopku bo moralo zato sodišče prve stopnje ugotavljati dejansko stanje tudi v tej smeri, upoštevajoč seveda procesno gradivo pravdnih strank. V tej zvezi pritožbeno sodišče še pripominja, da postavka zemeljskih del, opredeljena v točki 2.12 ponudbe ne prestavlja presežnih del, temveč gre za razna nepredvidena dela, nastala pri zemeljskih delih.

7. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo ter razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. 1: Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, stran 996 in 997.