- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep II Cp 243/2020
ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CP.243.2020 Civilni oddelek
Povzetek
- Ureditev razmerij med solastniki in pravni postopekSpor med strankama se nanaša na evidentiranje lastniških sprememb pri javnem podjetju za uporabo vodovodnega priključka, kar ne spada v nepravdni postopek.
- Pravilna izbira postopkaSodišče prve stopnje je napačno ocenilo, da gre za nepravdni postopek, medtem ko gre v resnici za pravdni postopek.
- Pravni okvir za pravdni in nepravdni postopekZakon o pravdnem postopku in Zakon o nepravdnem postopku določata različne vrste sporov in postopkov, ki se uporabljajo.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ker je med strankama tega postopka spor o dosegi dejanja - evidentiranju lastniških sprememb pri javnem podjetju za uporabo priključka za vodo za nepremičnino, in ne gre za ureditev razmerij med solastniki, se mora njun spor rešiti v pravdnem postopku, z vsemi ustreznimi procesnimi jamstvi, in ne v nespornim razmerjem bistveno prilagojenem nepravdnem postopku, v katerem se pravila pravdnega uporabljajo le smiselno in subsidiarno.
Izrek
Pritožbi si ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo pravdni postopek in sklenilo, da se bo ta nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka.
2. Proti sklepu se pritožuje tožnik, predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da sta pravdni stranki od konca nepravdnega postopka za razdružitev skupne lastnine izključna lastnika vsak svoje nepremičnine, ki pa še vedno uporabljata isti vodovodni priključek na ime tožnika, s čimer se sam več ne strinja, toženec pa ne pristane na sporazumen prepis vodovodnega priključka nanj za vodo, ki odpade na njegov objekt. Zato s tožbo želi, da toženec pri J. evidentira spremembe, ne gre za urejanje razmerij med solastniki.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Prvostopenjsko sodišče je zadevo napačno ocenilo kot nepravdni postopek po 1. odst. 149. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), kjer gre za ureditev razmerij med solastniki, če ni bilo med njimi doseženo soglasje o poslu v zvezi z rednim upravljanjem, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari v solastnini, oziroma o načinu upravljanja in uporabe stvari v solastnini.
5. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 1. čl. določa, da ureja pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerij, ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. ZNP-1 pa v 1. čl. določa, da ureja pravila postopka, po katerih sodišče obravnava osebna stanja, družinska in premoženjska razmerja ter druge zadeve, za katere je s tem ali z drugim zakonom določeno, da se rešujejo v nepravdnem postopku. Razlika je torej ta, da se v pravdi razrešujejo spori. Ker je med strankama tega postopka spor o dosegi dejanja - evidentiranju lastniških sprememb pri javnem podjetju za uporabo priključka za vodo za nepremičnino, in ne gre za ureditev razmerij med solastniki, se mora njun spor rešiti v pravdnem postopku, z vsemi ustreznimi procesnimi jamstvi, in ne v nespornim razmerjem bistveno prilagojenem nepravdnem postopku, v katerem se pravila pravdnega uporabljajo le smiselno in subsidiarno (42. čl. ZNP-1).
6. Pritožbeno sodišče je zato sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 42. čl. ZNP-1).