Jedro

Materialnopravna logika odločitev sodišč druge in prve stopnje je bila v bistvenem taka, da ne more biti utemeljen denarni zahtevek prve tožnice, če je utemeljen izločitven zahtevek vseh treh tožnikov. Posledica takega naziranja pa je bila ta, da sodišče prve stopnje pri odločanju o obsegu - velikosti izločitvenega zahtevka ni upoštevalo celotne uveljavljene podlage, sodišče druge stopnje pa je s potrditvijo sporne odločitve zagrešilo enako napako. O izločitvenem zahtevku, ki je sicer v celoti razveljavljen, bo mogoče pravilno odločiti le tako, da bo pri tem upoštevana celotna v tožbi uveljavljena podlaga (torej mimo dela prve tožnice na posestvu, pomoči zapustnici pri pridobivanju, obnovi poslopij in podobno, tudi oskrbovanje zapustnice, zaradi česar naj bi se ohranil del njene kmetije). V tej zvezi je opozoriti, da je sprejemljivo zaključevanje nižjih sodišč, da je lahko prispevek prve tožnice kot žene zapustničinega potomca vsebovan v izločitveni pravici I. T. na podlagi določb 32. člena zakona o dedovanju (ZD). Premoženje, ki se izločuje po navedeni pravni podlagi, je po načinu nastanka originarno pridobljeno. Tako premoženje pa lahko zapustnikov potomec ob pogoju 32. člena ZD pridobiva tudi v skupnosti s svojo ženo (kadar so v razmerju med njima izpolnjene predpostavke iz drugega odstavka 51. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR).

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se glede odločitve o denarni terjatvi 3,645.000,00 SIT razveljavita in v tem delu vrača zadeva sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da je pok. I. T. s svojim delom in vlaganji v zapuščino pok. matere P. T., obstoječe iz kmečkega posestva S. D., vpisanega v vl. št. 103 in 362 k.o. D. ter vl. št. 224 k.o. Z. K., prispeval k ohranitvi in povečanju tega premoženja do 3/10 celotne zapuščine, zaradi česar se vrednost tega deleža izloči iz zapuščine pok. P. T. v korist potomcev pok. I. T., nadalje je ugotovilo, da je na jugozahodnem delu parcele 345 k.o. D. novozgrajena in visoko pritlična stanovanjska hiša s funkcionalnim zemljiščem, skupno v zakonski zvezi J. T. in njenega pok. moža I. T. pridobljeno premoženje, z deležem vsakega do polovice celote, da ta nepremičnina ne spada v zapuščino pok. P. T., glede višjega izločitvenega deleža in glede ugotovitve, da obstaja denarna terjatev J. T. do zapuščine pok. P. T. v višini 3,645.000,00 SIT, pa je zavrnilo. S sodbo je bilo naloženo toženki tudi, da mora povrniti tožeči stranki 337.065,00 SIT pravdnih stroškov z obrestmi.

Sodišče druge stopnje je na pritožbi obeh pravdnih strank razveljavilo ugodilni in zavrnilni del tožbenega zahtevka, s katerim je tožeča stranka izločala iz zapuščine pok. P. T. 1/2 deleža iz njenih nepremičnin, pritožbo prve tožnice zoper odločitev, da se zavrne tožbeni zahtevek, s katerim naj se ugotovi njena terjatev 3,645.000,00 SIT do zapuščine pok. P. T. in pritožbo toženke zoper ugotovitev, da sta prva tožnica in njen pok. mož I. T. skupna lastnika novozgrajene hiše s funkcionalnim zemljiščem na jugozahodnem delu parcele 345 k.o. D. vsak do 1/2, pa je zavrnilo.

Zoper del sodbe, s katerim je bil zavrnjen zahtevek prve tožnice, da se naj ugotovi njena terjatev do višine 3,645.000,00 SIT do zapuščine po pokojni P. T., je vložila revizijo prva tožnica iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala, da se ta del odločitve spremeni tako, da se njenemu zahtevku ugodi ali pa naj se ta del sodbe razveljavi. Sodbi nižjih sodišč sicer priznavata prvi tožnici, da je nudila pomoč pri oskrbi pok. P. T., sta pa neutemeljeno zavzeli stališče, da je to upoštevano že v izločitvenemu deležu do 3/10. Ker pa je drugostopno sodišče razveljavilo odločitev o izločitvi navedenega deleža, ni mogoče zavračati njene denarne terjatve s sklicevanjem na ta delež. Sodišče druge stopnje bi moralo zato kvečjemu razveljaviti tudi odločitev o njeni denarni terjatvi.

Sodišče neutemeljeno navezuje njeno denarno terjatev na ugotovitev o skupni lastnini v zakonski zvezi pridobljene nove hiše. Namreč to premoženje predstavlja posebno kategorijo premoženja, ki nima povezave s sporno denarno terjatvijo. Dalje opisuje v reviziji, kako je potekala oskrba moževe matere to je pok. P. T., za katero je dejansko ona pretežno skrbela. Res je skrbela tudi za dva svoja otroka in opravljala druga dela, vendar lahko to vpliva na obseg njene terjatve, ne pa na obstoj.

Na revizijo toženka ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, naprej ZPP).

Revizija je utemeljena.

Iz dosedanjih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da je prva tožnica vdova po dne 20.11.1987 umrlem I. T., s katerim sta imela dva otroka to je drugo tožnico in tretjega tožnika. Vsi ti štirje so živeli v skupnem gospodinjstvu s P. T. do njene smrti 29.6.1987 in ki je bila mati I. T. oziroma tašča prve tožnice ter stara mama ostalih dveh tožnikov. P. T. je bila lastnica zaščitene kmetije, na kateri so vsi navedeni živeli, s kmetijo pa je dejansko gospodaril I. T., zaradi česar sedaj tožniki kot njegovi dediči izločujejo na podlagi določb 32. člena zakona o dedovanju (ZD) 1/2 vrednosti kmetije. Prva tožnica je med postopkom postavila še zahtevek, da naj se ugotovi, da ima do zapuščine pok. P. T. terjatev 3,645.000,00 SIT, ker je več let skrbela zanjo ter tudi lastninskopraven zahtevek glede novopostavljene hiše (po katerem je ta skupna lastnina prve tožnice in njenega pok. moža).

Od navedenih zahtevkov sta sporna še dva: izločitveni zahtevek po 32. členu ZD in terjatev prve tožnice 3,645.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je prvo navedenemu tožbenemu zahtevku ugodilo do 3/10 in pri tem upoštevalo tudi prispevek prve tožnice pri oskrbi P. T. ter njeno delo na taščinem posestvu v skupnosti s pok. I. T. Ker naj bi s takim postopanjem izčrpalo ves prispevek prve tožnice, je njeno denarno terjatev zavrnilo. Sodišče druge stopnje pa je odločitev o izločitvenem zahtevku razveljavilo tako v ugodilnem kot zavrnilnem delu in to iz razlogov, ker se zaradi procesnih pomanjkljivosti ta del odločitve ni dal preizkusiti, medtem ko je odločitev o zavrnitvi denarnega zahtevka potrdilo.

Po oceni revizijskega sodišča tožeča stranka utemeljeno uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava iz 3. točke prvega odstavka 385. člena ZPP. Pri smiselno zavzetem stališču, da je lahko utemeljen le izločitven (to je enoten) zahtevek in ne poleg njega tudi denarni, pomeni zavrnitev spornega denarnega zahtevka odločitev o kvantitativnem delu navedenega tožbenega zahtevka brez ustrezne podlage. Materialnopravna logika odločitev sodišč druge in prve stopnje je bila v bistvenem taka, da ne more biti utemeljen denarni zahtevek prve tožnice, če je utemeljen izločitven zahtevek vseh treh tožnikov. Posledica takega naziranja pa je bila ta, da sodišče prve stopnje pri odločanju o obsegu - velikosti izločitvenega zahtevka ni upoštevalo celotne uveljavljene podlage, sodišče druge stopnje pa je s potrditvijo sporne odločitve zagrešilo enako napako. O izločitvenem zahtevku, ki je sicer v celoti razveljavljen, bo mogoče pravilno odločiti le tako, da bo pri tem upoštevana celotna v tožbi uveljavljena podlaga (torej mimo dela prve tožnice na posestvu, pomoči zapustnici pri pridobivanju, obnovi poslopij in podobno, tudi oskrbovanje zapustnice, zaradi česar naj bi se ohranil del njene kmetije). V tej zvezi je opozoriti, da je sprejemljivo zaključevanje nižjih sodišč, da je lahko prispevek prve tožnice kot žene zapustničinega potomca vsebovan v izločitveni pravici I. T. na podlagi določb 32. člena zakona o dedovanju (ZD). Premoženje, ki se izločuje po navedeni pravni podlagi, je po načinu nastanka originarno pridobljeno. Tako premoženje pa lahko zapustnikov potomec ob pogoju 32. člena ZD pridobiva tudi v skupnosti s svojo ženo (kadar so v razmerju med njima izpolnjene predpostavke iz drugega odstavka 51. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR).

V skladu z zgoraj navedenimi izvajanji je revizijsko sodišče razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje v pobijanem delu to je v odločitvi o zavrnitvi denarnega zahtevka (na podlagi drugega odstavka 395. člena ZPP). V nadaljnjem postopku naj sodišče prve stopnje predvsem oceni že izvedene dokaze tudi o delu izločitvenega zahtevka, ki je utemeljevan z aktivnostmi prve tožnice (v vseh pravno relevantnih oblikah dela in prispevkov, ki jih uveljavlja v tožbi). To pomeni, da bo potrebno v okviru izločitvenega deleža pokojnega I. T., ki ga uveljavljajo tožniki kot njegovi dediči, upoštevati prispevanja obeh k povečanju zapustničinega premoženja v vseh oblikah, ki so možne po določilu 32. člena ZD.