Jedro

Sodišče prve stopnje je priči M.Š. sodno pisanje vročalo na naslov D. 25, S.B., čeprav podatki kazenskega spisa izkazujejo njen naslov D. 25 f, S.B. (l. št. 14 in 233a spisa). To pomeni, da stroškov vročanja po vročevalcu ni zakrivila sama priča, ampak gre za napako sodišča, ki ji sodnega pisanja ni pravilno vročilo. Zato tudi ni zakonske podlage, da se ji ti stroški naložijo v plačilo.

Izrek

Pritožbi priče M.Š. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se stroški vročevalca v znesku 27,39 EUR naložijo v breme proračuna.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom III K 3333/2016 z dne 11. 7. 2017 na podlagi prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) priči M.Š. naložilo, da v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga plača znesek 27,39 EUR, ki predstavlja stroške vročanja sodnega pisanja po pooblaščenem vročevalcu, na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Mariboru, številka: 0110 0845 0163 278. 2. Zoper sklep se je pritožila priča M.Š., pritožbenemu sodišču pa predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se ji navedeni stroški ne naložijo v plačilo.

3. Po pregledu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa navedlo, da priča M.Š. na prijavljenem naslovu ni dvigovala sodnih pisanj, zaradi česar je sodišče odredilo vročanje po pooblaščenem vročevalcu. Ker so stroški vročevalca v znesku 27,39 EUR nastali po njeni krivdi, je odločilo, da je dolžna ta znesek (plačan iz proračunskih sredstev sodišča) sodišču vrniti.

5. Priča v pritožbi utemeljeno navaja, da navedeni stroški niso nastali po njeni krivdi, saj je v poštnem nabiralniku na naslovu njenega bivanja D. 25 f, S.B. nikoli ni čakalo sodno pisanje oziroma obvestilo, da jo sodno pisanje čaka na pošti, niti ji ni na tem naslovu pooblaščeni vročevalec I.B., P.K.H. s.p. vročil sodnega pisanja, na katerega bi se lahko odzvala. Da priči vabilo na glavno obravnavo, razpisano za dne 10. 5. 2016 ni bilo poslano na pravi naslov, je razvidno iz podatkov kazenskega spisa. Naslov D. 25, S.B., je kot naslov priče navedla okrožna državna tožilka v obtožnem predlogu (l. št. 2). Tja je sodišče priči poslalo vabilo, ki se je vrnilo nevročeno, nato je sodišče odredilo vročitev po sodnem kurirju, kateri priče na tem naslovu ni našel. Takoj zatem je sodišče odredilo še vročitev po pooblaščenem vročevalcu, ki je sodišču vrnil nevročeno pošto, saj M.Š. na naslovu D. 25, S.B ni našel ter v dopisu pojasnil, da lastniki hiše na tem naslovu živijo na Švedskem in M.Š. ne poznajo, niti je na tem naslovu niso nikoli prijavili (l. št. 113 in 130 spisa).

6. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je sodišče prve stopnje priči M.Š. sodno pisanje vročalo na naslov D. 25, S.B., čeprav podatki kazenskega spisa izkazujejo njen naslov D. 25 f, S.B. (l. št. 14 in 233a spisa). To pomeni, da stroškov vročanja po vročevalcu ni zakrivila sama priča, ampak gre za napako sodišča, ki ji sodnega pisanja ni pravilno vročilo. Zato tudi ni zakonske podlage, da se ji ti stroški naložijo v plačilo.

7. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče o pritožbi priče M.Š. odločilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).