Jedro

Sodišče je pravilno navedlo, da je v skladu z določilom 22. e člena ZPND v postopkih, ki se vodijo zaradi vseh oblik nasilja, izključeno alternativno reševanje sporov, in pravilno ugotovilo, da citirana sodna poravnava z zavezo, da se nasprotni udeleženec ne bo približeval predlagateljici na razdaljo 50 m, ne vsebuje tudi trajanja ukrepa, kar bi predlagateljici omogočilo, da bi lahko v skladu z določilom tretjega odstavka 19. člena ZPND predlagala podaljšanje ukrepa, kakor tudi, da se udeleženca postopka s citirano sodno poravnavo nista dogovorila glede denarne kazni za primer, če nasprotni udeleženec ne bi ravnal v skladu s svojo zavezo. Na podlagi navedenega je pravilno zaključilo, da citirane sodne poravnave v smislu določil ZPND zagotovo ni mogoče šteti kot zadostne zaščite žrtve nasilja pred nadaljnjimi in bodočimi nasilnimi ravnanji in zato tudi ne kot ovire za izrek nadaljnjih ukrepov po ZPND.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih (tč. I, II, III in V) potrdi delni sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delnim sklepom (I.) odločilo, da se nasprotnemu udeležencu za dobo 12 mesecev od vročitve tega sklepa dalje prepoveduje: (-) vstopiti v stanovanje z naslovom T., K., kjer v bivalnem vikendu živi predlagateljica, (-) zadrževati se v bližini stanovanja predlagateljice z naslovom T., K., na razdalji manjši od 200 m, (-) navezovati stike s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo kot so mobilni telefon, stacionarni telefon, pisma, SMS sporočila, elektronska pošta, družabna omrežja in podobno, (-) vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljico; (II.) za primer, da nasprotni udeleženec ne bo ravnal skladno s tem sklepom, izreklo nasprotnemu udeležencu denarno kazen v višini 300,00 EUR, ki jo mora plačati v 15 dneh po ugotovljeni kršitvi; (III.) odločilo, da pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve tega sklepa; (IV) v presežku zavrnilo zahtevek za izrek višje denarne kazni in (V.) odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan stroške postopka v višini 700,86 EUR povrniti v korist proračuna RS, na račun Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Nasprotni udeleženec se je zoper uvodoma navedeni sklep pritožil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Četudi nasprotni udeleženec navaja, da izpodbija delni sklep v celoti, pritožbeno sodišče, glede na to, da je odločitev v IV. točki izreka delnega sklepa nasprotnemu udeležencu v korist in da te odločitve tudi sicer konkretizirano ne izpodbija, šteje, da izpodbija odločitve v I., II., III in V. točki izreka delnega sklepa. Nasprotni udeleženec višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter predlagateljici naloži, da je dolžna nasprotnemu udeležencu povrniti že zaznamovane stroške tega nepravdnega postopka na prvi stopnji in pritožbene stroške s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Ostale pravno pomembne pritožbene navedbe so povzete in presojene v nadaljevanju obrazložitve.

3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nasilje v družini je po prvem odstavku 3. člena ZPND prepovedano. V drugem odstavku je obrazloženo, da je nasilje vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana (povzročitelja nasilja) proti drugemu družinskemu članu (žrtev) oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja, in telesno kaznovanje otrok. V nadaljnjih odstavkih so obrazložene oblike nasilja. 19. člena ZPND v prvem odstavku določa, katere ukrepe lahko sodišče izreče povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval, ali ji je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, v drugem odstavku pa, da lahko ukrepe iz prvega odstavka izreče tudi v primerih, navedenih v tem drugem odstavku. Primarni cilj določitve ukrepov po 19. členu ZPND je takojšnja zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja, kot je navedlo tudi prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega delnega sklepa. V skladu s cilji in z načeli ZPND je potrebno preprečiti vsako obliko nasilja v družini ne glede na vzrok konflikta med udeležencema, ki je pripeljal do nasilja. Sodišče zagotavlja učinkovito varstvo za preprečevanje nasilja v družini in za varstvo ter pomoč žrtvi zgolj z ukrepi, ki jih določa ZPND. Posegi države v družino v primeru, ko je posamezni član potreben varstva, so upravičeni, a omejeni samo na primere, ko je podana ogroženost posameznega člana družine. Pri tem pa mora biti obseg in vsebina intervencije sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja. Sodišče mora torej upoštevati tako načelo koristi žrtve (5. člen ZPND) kot načelo sorazmernosti, ki pomeni sorazmernost posegov države v družino oziroma razmerja med posamezniki glede na težo nasilnih dejanj, ki se odraža predvsem v stopnji ogroženosti žrtve.

6. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani delni sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1 in 22a. členom ZPND).

7. Nasprotni udeleženec najprej v pritožbi navaja, da je izpodbijani delni sklep nezakonit, saj je sodišče ponovno odločalo o ukrepih po ZPND, glede katerih sta se udeleženca že sporazumela s poravnavo v predhodnem nepravdnem postopku in celo prostovoljno določila trajanje ukrepov po ZPND vse od dneva sklenitve poravnave pa do dneva pravnomočnosti sodbe ali sporazuma o razdelitvi njunega skupnega premoženja. Pritožbena navedba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da sodna poravnava, ki sta jo udeleženca sklenila 1. 2. 2017 v nepravdnem postopku N 528/2016 zaradi izreka ukrepov po ZPND zaradi zatrjevanega nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico v dogodkih 5. 10. 2016, 9. 12. 2016 in 10. 12. 20161, ni ovira za izrek ukrepov po ZPND v predmetnem nepravdnem postopku. Sodišče je pravilno navedlo, da je v skladu z določilom 22. e člena ZPND v postopkih, ki se vodijo zaradi vseh oblik nasilja, izključeno alternativno reševanje sporov, in pravilno ugotovilo, da citirana sodna poravnava z zavezo, da se nasprotni udeleženec ne bo približeval predlagateljici na razdaljo 50 m, ne vsebuje tudi trajanja ukrepa, kar bi predlagateljici omogočilo, da bi lahko v skladu z določilom tretjega odstavka 19. člena ZPND predlagala podaljšanje ukrepa, kakor tudi, da se udeleženca postopka s citirano sodno poravnavo nista dogovorila glede denarne kazni za primer, če nasprotni udeleženec ne bi ravnal v skladu s svojo zavezo. Na podlagi navedenega je pravilno zaključilo, da citirane sodne poravnave v smislu določil ZPND zagotovo ni mogoče šteti kot zadostne zaščite žrtve nasilja pred nadaljnjimi in bodočimi nasilnimi ravnanji in zato tudi ne kot ovire za izrek nadaljnjih ukrepov po ZPND. Nasprotno stališče pritožnika je zmotno. Pritožbeno sodišče se ne more in niti ne sme spuščati v oceno pravilnosti odločitve sodišča v zadevi N 528/2016, da se dopusti sklenitev sodne poravnave. Drži, da ima sodna poravnava učinek pravnomočno razsojene stvari in da je sodna poravnava izvršilni naslov, kot navaja pritožnik. Zmotno pa slednji razlaga, da so v citirani poravnavi dogovorjeni ukrepi po ZPND, zaradi česar predlagateljici ni bilo potrebno ponovno sprožiti nepravdnega postopka za prepoved približevanja, ki jo ima že pravnomočno urejeno vse do dokončne razrešitve vprašanja delitve skupnega premoženja in je imela pravico na podlagi te sodne poravnave sprožiti izvršilni postopek za izvajanje njenih določb oziroma zavez. V citirani sodni poravnavi sta se namreč udeleženca zgolj dogovorila za določena ravnanja oziroma opustitve, niso pa v sodni poravnavi izrečene prepovedi približevanja, niti posledice kršitve le-teh, kot jih določa ZPND. Prepovedi sme skladno z določbami ZPND izreči le sodišče. Zato je zmotno pritožnikovo stališče, da ima predlagateljica s sklenjeno sodno poravnavo celo daljše varstvo glede prepovedi približevanja nasprotnega udeleženca, kot ga sicer lahko dobi s strani sodišča na podlagi sklepa, prav tako pa tudi stališče, da predlagateljica sploh nima pravnega interesa za vodenje predmetnega nepravdnega postopka. Na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje po obrazloženem ne vpliva, da se v sodno poravnavo ni vnesla denarna kazen, ki jo je sicer vseboval predlog predlagateljice za izrek ukrepov, ker sta se tako ob podpisu sodne poravnave sporazumela oba udeleženca.

8. Odločitev sodišča prve stopnje o izreku ukrepov temelji na ugotovitvah o zatrjevanih dejstvih v predlogu. Predlagateljica je v predlogu za izrek ukrepov, vloženem 25. 8. 2020, podala navedbe o nasilnih dejanjih, ki jih je nasprotni udeleženec zoper predlagateljico storil že v času trajanja zakonske zveze, kakor tudi po razvezi zakonske zveze, to je po 8. 11. 2016, in postopkih, ki so bili zaradi tega uvedeni. Navedla je, da je nasprotni udeleženec, kljub pred le cca mesecem dni pravnomočno izrečeni mu pogoji kazenski obsodbi sodišča zoper predlagateljico dne 2. 8. 2020 storil novo kaznivo dejanje. Opisala je, da se je tega dne ob cca 7.10 uri pripeljal s traktorjem po cesti proti hiši, kjer stanuje predlagateljica na naslovu T., K. Predlagateljica je slišala traktor in odšla iz hiše pogledat, kaj se dogaja. Nasprotni udeleženec pa je ob tem, ko je zapeljal na travnik in predlagateljico opazil, traktor ustavil in ji zagrozil z besedami: ″Ustrelil te bom prasica‶ in jo ozmerjal z besedami ″kurba in prasica‶. Nato je pot s traktorjem nadaljeval po travniku navzdol do električnega pastirja, ki ga je potrgal, in pot nadaljeval naprej. Predlagateljica je navedla, da se je zaradi izrečenih ji groženj zoper njeno življenje in telo močno ustrašila, zato je o dogodku obvestila policijo. Navedla je tudi, da je njen strah še posebej izražen zato, ker se nasilje nasprotnega udeleženca vleče že vrsto let zaradi nerazrešenih sporov in se samo stopnjuje, kljub izrečeni pravnomočni pogojni kazenski obsodbi, poleg tega pa tudi ve, da je nasprotni udeleženec razpolagal z orožjem, s katerim je izrečene grožnje najhujše vrste tudi zmožen uresničiti, ker do nje goji izjemno sovražen odnos; grožnje je zmožen uresničiti, še zlasti pod morebitnim vplivom alkohola, katerega že mnogo let prekomerno uživa.

9. Sodišče prve stopnje je upravičeno verjelo predlagateljici, saj je zaslišana dogodek z dne 2. 8. 2020 opisala prepričljivo in skladno z opisom, podanim istega dne na Policijski postaji ... ob 8.04 uri, njeno izpovedbo o poteku dogodka in o verbalnem kontaktu med njo in nasprotnim udeležencem pa je potrdila tudi priča M. G. Neutemeljena je pritožbena navedba, da o konkretnem dogajanju dne 2. 8. 2020 ta priča ni vedela povedati prav ničesar in da priča, ki je zet predlagateljice, kot takšen ne more biti objektivna priča, saj je zainteresiran, da v postopku uspe predlagateljica. Sorodstveno razmerje med predlagateljico in pričo še ne pomeni, da je njegovo pričanje a priori brez vsake vrednosti. Pritožnik ni pojasnil, zakaj meni, da je priča, ki je zet tudi nasprotnega udeleženca, zainteresirana, da v postopku uspe predlagateljica. Sodišče prve stopnje je kritično presodilo izpovedbo priče M. G. Kot je navedlo v obrazložitvi izpodbijanega delnega sklepa, M. G. res ni slišal zatrjevanih groženj (kot je izpovedal zaradi zaradi oddaljenosti in ropotanja traktorja), ki jih je nasprotni udeleženec izrekel predlagateljici, je pa prepričljivo izpovedal, da je slišal ″drenje‶ in ″galamo‶. Sodišče prve stopnje glede na skladno izpovedbo predlagateljice in priče M. G., da je priča (ki nesporno s hčerko obeh udeležencev, T. E., in otrokom živi v hiši, ki leži nižje od hiše - vikenda, v katerem živi predlagateljica) takoj obvestil (jo poklical) predlagateljico, ko se je zjutraj pripeljal nasprotni udeleženec s traktorjem, vendar je ta že bila pri njegovi hiši in šla za traktorjem, ter nadaljnji skladni izpovedbi, da se je nasprotni udeleženec nato ustavil pod hišo, kjer je prišlo do v predlogu zatrjevanega dogodka, nato pa zapeljal naprej po travniku do električnega pastirja, ki ga je potrgal, in pot nadaljeval po travniku na spodnjo cesto, upravičeno ni verjelo nasprotnemu udeležencu, da ni bilo nobenega doma, niti hčerke niti zeta, in da je le predlagateljičin avto stal zunaj. Sodišče prve stopnje ni imelo razloga dvomiti o verodostojni priče, ki je izpovedala, da sta se nasprotni udeleženec in predlagateljica ustavila ″dol pri jablani‶, kjer sta bila nekaj metrov narazen, in da je, ko je hodil po terasi, slišal ″drenje‶ in ″galamo‶, saj je priča izpovedala življenjsko prepričljivo in skladno z izpovedbo predlagateljice. Sodišče prve stopnje je glede na tako izpovedbo in dejstvo, da je nasprotni udeleženec izpovedal, da se dogodek sploh ni zgodil, kar pa je v nasprotju s trditvami, ki jih je podal v vlogi z dne 5. 10. 2020, da se ni pustil sprovocirati predlagateljici in je ni zmerjal, ampak je bila ona tista, ki se mu je približala na manj od 50 m, ga provocirala, sam pa je bil sposoben mirno odpeljati s solastnih nepremičnin, ne da bi s predlagateljico prišlo do fizičnega obračunavanja ali da bi ji izrekel kakršnokoli zmerljivko, in glede na nasilje, ki ga je izvajal nasprotni udeleženec na predlagateljico že pred tem dogodkom, o čemer je tudi prepričljivo izpovedala T. E., povsem upravičeno predlagateljici verjelo, da ji je nasprotni udeleženec izrekel zatrjevane grožnje in žalitve. Neutemeljena je po obrazloženem pritožbena navedba, da gre za popolnoma osamljeno izpovedbo predlagateljice, ki ni podprta z nobenimi dokazi. Drži, da priča T. E. o konkretnem dogodku dne 2. 8. 2020 ni vedela povedati ničesar, saj se je, kot je izpovedala, zbudila šele ob 8. uri. Je pa sodišče prve stopnje pravilno zaključilo tudi na podlagi njene izpovedbe (in na podlagi izpovedbe predlagateljice ter listinskih dokazil - že cit. pravnomočne obsodilne sodbe Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah II K 6056/2018 z dne 21. 1. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju II Kp 6056/2018 z dne 30. 6. 2020), da se je nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico nadaljevalo tudi po razvezi zakonske zveze oziroma nazadnje dne 2. 8. 2020. 10. Neutemeljene so pritožbene navedbe, (-) da je sodišče prve stopnje predlagateljici verjelo kljub dejstvu, da so 3 priče vedele izpovedati, da se je nasprotni udeleženec že nahajal v dolini, ko je predlagateljica šele prišla z dvorišča hiše oziroma vikenda, v katerem živi, in da je nasprotni udeleženec od tam dalje, ko je predlagateljica šele prišla na dvorišče svoje hiše, ves čas s traktorjem vozil in se ni ustavljal ter da ga predlagateljica sploh ni dohitela, in (-) da se je nasprotni udeleženec nahajal pri hčerini hiši že takrat, ko je predlagateljica šele prišla na dvorišče svojega vikenda in da stika med udeležencema sploh ni bilo. Ne drži, da sodišče ni naredilo dokazne ocene tega dela izpovedbe priče S. in P., saj dokazna ocena izhaja iz obrazložitve v tč. 18 in 19 izpodbijanega delnega sklepa. Sodišče res ni naredilo dokazne ocene izpovedbe priče J. V., a navedena kršitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega delnega sklepa. Tudi sicer pa je potrebno poudariti, da se ukrepi po ZPND lahko izrečejo, če so zatrjevana dejstva v predlogu dokazana s stopnjo verjetnosti. Sodišče izvede le nujno potrebne dokaze, s katerimi se s stopnjo verjetnosti ugotovi obstoj ali neobstoj odločilnih dejstev za presojo utemeljenosti predloga.2 Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče s stopnjo verjetnosti ugotovilo obstoj ali neobstoj odločilnih dejstev za presojo utemeljenosti predloga že na podlagi dokazne ocene drugih izvedenih dokazov.

11. Razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v obrazložitvi izpodbijanega delnega sklepa, utemeljujejo dvom o verodostojnosti priče M. S., zato ne drži pritožbena navedba, da je povsem neobjektivna dokazna ocena o izpovedbi te priče, ki da je jasno zatrdil, da med udeležencema postopka ni bilo nobenega pogovora ali dretja ter da se je slišal samo traktor. Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev, da je priča najprej pojasnila svoje težave s predlagateljico. Glede na vsebino izpovedbe te priče pa je sodišče prve stopnje upravičeno navedlo, da je bilo nato ves čas njegovega izpovedovanja čutiti izrazito naklonjenost in lojalnost nasprotnemu udeležencu. Sodišče prve stopnje je povzelo izpovedbo priče, da med med udeležencema postopka ni bilo nobenega pogovora ali dretja ter da se je slišal samo traktor, a tudi to, da je priča v nadaljevanju hitel pojasnjevati, da se ″po njegovem mnenju ni moglo dogajati nič takega, zaradi tega, ker je ona za njim priletela dol.‶ Pri slednjem pa gre za mnenje oziroma sklepanje priče o tem, ali se je kaj dogajalo, in torej ne za njegovo zaznavo. Naklonjenost in lojalnost priče nasprotnemu udeležencu je sodišče prve stopnje upravičeno videlo tudi v tem, da je priča S. posnel pot, ki jo je tega dne s traktorjem prevozil nasprotni udeleženec, da se, kot je navedel, ″vidi točno, kjer je on vozil, da more imeti roke zaposlene in glavo zaposleno, ne more čvekat in ne vem kaj delati‶, kar mu po oceni pritožbenega sodišča kot priči, ki je dolžna le povedati vse, kar ve o dejstvih, o katerih naj priča, ne bi bilo potrebno storiti, saj bi lahko to pot posnel sam nasprotni udeleženec, kakor tudi v tem, da je na vprašanje, ali je mogoče predlagateljica popravljala (električnega) pastirja, glede na to da je izpovedal, da je obstala pri nekem kolu, celo norčavo odgovoril ″u, to pa je pridna‶. Nenazadnje gornjo pravilno oceno sodišča prve stopnje utemeljuje tudi pritožbeno neizpodbijana ugotovitev sodišča, da je M. S. celo namignil, da bi lahko bil B. P., ki ga je nasprotni udeleženec tudi predlagal kot pričo, ″gor pri kakem sosedu‶, kar pa je zaslišani B. P. zanikal, ko je izpovedal, da je šel zjutraj le pogledat vodo h kmetiji, ki jo ima v najemu, sproti pa je nesel bencin, pri tem pa je videl, da se je nasprotni udeleženec peljal mimo T. hiše proti gospodarskemu poslopju. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo izpovedbo S. v tem delu, zato ni utemeljena pritožbena navedba, da je povzetek dela izpovedbe priče S. v zvezi s tem, ali je videl, kje je priča P., vzet iz konteksta izpovedbe, ni točen in ni objektiven, in da je sodišče neobjektivno presojalo oziroma dokazno ocenjevalo tudi ta del izpovedbe, ko je priča odgovorila na vprašanje pooblaščenca predlagateljice, da bi P. lahko bil pri sosedu in torej ni trdila, da je P. pri sosedu dejansko bil. Sodišče prve stopnje torej priči S. že iz zgoraj povzetih razlogov ni verjelo. Po obrazloženem se ni moč strinjati s pritožnikom, da samo zato, ker je priča S. povedal, da je predlagateljica več kot očitno na splošno težavna oseba, sodišče njegove nadaljnje izpovedbe ne more na podlagi teh, po priči zatrjevanih dejstev, šteti kot neverodostojne zato, ker naj bi bila ta priča lojalna in naklonjena nasprotnemu udeležencu. Sodišče prve stopnje namreč, kot je obrazloženo zgoraj, te priče ni štelo za neverodostojno zgolj zaradi izpovedbe, da je predlagateljica več kot očitno na splošno težavna oseba. Sodišče prve stopnje je pravilno dokazno ocenilo izpovedbo priče T. E. in izpovedbo priče G., zato ni utemeljen smiseln očitek, da sodišče v obrazložitvi ni navedlo, zakaj istega (očitno pritožba misli na lojalnost in naklonjenost predlagateljici) ne trdi za priči T. E. in G. Lastno dokazno oceno, s katero pa pritožnik glede na zgoraj obrazloženo ne more izpodbiti pravilne dokazne ocene izvedenih dokazov, predstavlja pritožbena navedba, da iz izpovedbe priče S. jasno izhaja, da se je nasprotni udeleženec že pred tem, preden je za njim prišla predlagateljica, vseskozi vozil in ne stal, in da je prav tako povedal, da predlagateljica ni prišla vse do traktorja in tudi jasno izpovedal, da predlagateljica ni prišla bližje kot na 30 do 40 m vstran od traktorja. Kot je sodišče prve stopnje navedlo v 18. točki obrazložitve, je tudi B. P. izpovedal, da je videl, da se je nasprotni udeleženec peljal mimo T. hiše proti gospodarskemu poslopju, kar ni v nasprotju z izpovedbo predlagateljice in priče G. Sodišče prve stopnje resda ni izrecno obrazložilo, zakaj ne verjame priči P., da se nasprotni udeleženec ni nič ustavljal in da ves ta čas, ko je spremljal vožnjo nasprotnega udeleženca, ni bilo prav nikjer videti predlagateljice, a iz celotne obrazložitve izhaja, da je v tem delu poklonilo vero predlagateljici in priči G., ki sta skladno izpovedala, da se je nasprotni udeleženec ustavil na travniku pod hišo hčerke udeležencev (po izpovedbi G. pri jablani), kjer sta bila s predlagateljico nekaj metrov narazen. Nenazadnje pa je tudi priča P. z izpovedbo, da ne ve, ″kje sta se potem onadva kregala‶, smiselno izrazil védenje o tem, da je prišlo med predlagateljico in nasprotnim udeležencem do ″kreganja‶ oziroma verbalnega kontakta. Sodišče prve stopnje je povsem utemeljeno svoje prepričanje, da nasprotnemu udeležencu ne gre verjeti, dodatno utrdila tudi neverodostojna izpovedba samega nasprotnega udeleženca, da mu je sosed M. S., potem ko je bil nasprotni udeleženec že v dolini, rekel, da je predlagateljica tekla za njim, da jo je videl in da je nekaj držala v rokah, nasprotno pa je M. Se. pojasnil, da je nasprotni udeleženec šele zvečer prišel k njemu vprašat, če je kaj videl. Po vsem obrazloženem ni utemeljen očitek, da je dokazna ocena sodišča, da je verjeti temu, kar trdi predlagateljica, narejena mimo standarda o tehtanju vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da mnenje Centra za socialno delo (CSD) nima nobene dokazne vrednosti oziroma da mu sodišče daje preveliko dokazno vrednost in težo. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da mnenje CSD v postopku po ZPND, v katerem gre za nujen in hiter dokazni postopek, predstavlja strokovno mnenje. In kot je obrazložilo sodišče, so bile ugotovitve CSD in ocena visoke stopnje ogroženosti, ki jo je CSD podal v mnenju, podane na podlagi poznavanja razmer udeležencev postopka, pri čemer gre tudi po ugotovitvah CSD za večletno psihično in fizično nasilje, ki traja že iz časa zakonske zveze, česar pa predlagateljica ni nikoli prijavila zaradi strahu in želje po ohranitvi družine. Zato ne drži, da je mnenje CSD podano le na podlagi navedb predlagateljica in da zato nima dokazne vrednosti.

12. Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da prejema pokojnino cca. 600,00 EUR, preživlja pa se tudi z vzrejo živine, za katero potrebuje krmo, ki pa jo lahko dobi le iz travnikov, ki se nahajajo v bližini ceste, ki vodi mimo vikenda T. 13, zaradi česar je poseg sodišča v osebnostne pravice nasprotnega udeleženca nesorazmeren s škodo, ki bi lahko nastala predlagateljici, saj niti s stopnjo verjetnosti ni dokazala, da se je škodni dogodek dne 2. 8. 2020 zgodil tako, kot to zatrjuje in tudi ni izkazala, da jo je nasprotni udeleženec ogrožal dne 2. 8. 2020. Gornje navedbe niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delnim sklepom med drugim nasprotnemu udeležencu prepovedalo za dobo 12 mesecev zadrževati se v bližini stanovanja predlagateljice z naslovom T, K., na razdalji manjši od 200 m, kar pomeni, da se nasprotni udeleženec lahko pelje po cesti, ki do travnikov vodi mimo vikenda T. 13, torej se lahko približa navedenemu naslovu, a se na tej poti, ki je nesporno na manjši razdalji od 200 m oddaljena od vikenda, ne sme zadrževati. Navedena razlaga je jasna glede na vrste prepovedi, ki so določene v 19. členu ZPND.3 Zato tudi ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče s tem sklepom izničilo s sodno poravnavo pravnomočno prisojeno izjemo pri prepovedi približevanja, in sicer da se sme predlagateljici približati na manjšo razdaljo od sicer dovoljene, takrat ko vozi po cesti mimo naslova T. Ker tega v izpodbijanem delnem sklepu ni bilo potrebno pojasnjevati, ne drži, da se izpodbijani sklep ne da v tem delu preizkusiti in da je zaradi tega nezakonit ter da je bila pritožniku kršena pravica do pritožbe.

13. V skladu z določbami ZPND ni mogoče upoštevati soprispevka žrtve k nastanku nasilja, zato sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo trditvam nasprotnega udeleženca, da je bila predlagateljica tista, ki je dne 2. 8. 2020 pričela hoditi za njim in da je zato sama ustvarila okoliščine, zaradi katerih je do dogodka prišlo na razdalji več kot 200 m od bivalnega vikenda. Pritožnik navaja, da ne gre za uveljavljanje soprispevka predlagateljice k škodnemu dogodku, temveč za navedbe o tem, da je predlagateljica kršila poravnavo v delu, kjer se je zavezala, da ne bo navezovala stikov z nasprotnim udeležencem na kakršenkoli način in da se bo vzdržala kakršnegakoli medsebojnega vznemirjanja, s čimer pa ne izpodbija razlage, da v skladu z določbami ZPND ni mogoče upoštevati soprispevka žrtve k nastanku nasilja. Navedbe o kršitvi sodne poravnave glede na vse obrazloženo niso pravnorelevantne. Neutemeljen je zato tudi očitek, da sodišče prve stopnje pri ugotavljanju siceršnjega dejanskega stanja ni ugotavljalo, da je predlagateljica na dan 2. 8. 2020, tudi ob ostalih opisanih dogodkih, grobo kršila še vedno veljavno sodno poravnavo.

14. Lastno dokazno oceno, ki je izvedeni dokazi ne potrjujejo, predstavlja pritožbena navedba, da se je iz kazenske ovadbe, ki jo je dne 2. 8. 2020 podala predlagateljica na PP Šentjur, v nadaljnjem predmetnem nepravdnem postopku izkazalo, da je v določenih segmentih podala krivo kazensko ovadbo, zaradi česar bi moralo sodišče močno dvomiti o iskrenosti predlagateljice in njene namene izkoristiti vsako priliko za to, da nasprotnega udeleženca tudi krivo kazensko ovadi.

15. Pritožnik tudi navaja, da je z vidika verjetnosti potrebno presojati, ali je res verjetno, da nekdo, ki se nekoga tako zelo boji, prostovoljno hodi za njim, in da je potrebno vestno in skrbno presoditi, ali je takšni izpovedbi predlagateljice res mogoče poveriti vero. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče tudi v tem delu popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je utemeljeno, upoštevajoč opisana in izkazana ravnanja nasprotnega udeleženca, verjelo predlagateljici, da se ga boji in da so jo prestrašile tudi besede, da jo bo ustrelil, saj je v preteklosti posedoval orožje, glede katerega so ga na PP pozvali, da ga odda, in ocenilo, kar pritožbeno ni izpodbijano, da vendar pa navsezadnje ni težko priti do orožja. Pri tem je upravičeno upoštevalo, da so vsa nagajanja in napadi nanjo ter mlajšo hči zapustili posledice, saj je potrebovala zdravniško pomoč in pomirjevala, kar je sodišče ugotovilo na podlagi zdravniškega potrdila z dne 5. 8. 20202, v katerem je zapisano, da je 4. 8. 2020 osebni zdravnici priznala, da hudo trpi in da jo je strah za svoje življenje, zaradi česar ji je zdravnica predpisala antidepresivno terapijo in nudila suport. Predlagateljica je verjetno izkazala, da se nasprotnega udeleženca boji, se čuti od njega ogroženo. Zgolj to, da je 2. 8. 2020 predlagateljica šla za nasprotnim udeležencem, še ne pomeni, da je iskala stik z njim, kot navaja pritožnik; kaj takega ne izhaja niti iz izvedenih dokazov. Sicer pa tudi pritožnik prihaja sam s sabo v nasprotje, ko na enem mestu trdi, da je pritožnica iskala stik z nasprotnim udeležencem na način, kot je to naredila 2. 8. 2020, na drugem mestu pa, da je bil nasprotni udeleženec že v dolini, ko je predlagateljica šele prišla iz dvorišča svoje hiše in da do stika med njima ni prišlo.

16. Nenazadnje pa tudi ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prekomerno poseglo v pravice nasprotnega udeleženca, zlasti v njegovo pravico do posesti oziroma skupnega premoženja ter s tem v njegovo pravico do preživljanja, pravico do uporabe svoje lastnine. Kot že zgoraj obrazloženo, sodišče prve stopnje z izrečenim ukrepom prepovedi zadrževanja v bližini stanovanja predlagateljice z naslovom T., K., na razdalji manjši od 200 m, nasprotnemu udeležencu ni prepovedalo vožnje po cesti mimo vikenda T., kot meni pritožnik, zato z izrečenim ukrepom ni, kot trdi pritožnik, zelo bistveno, prekomerno poseglo v pravice nasprotnega udeleženca. Ta ukrep je skupaj z ostalimi sprejetimi ukrepi adekvaten glede na predlagateljici izkazano stopnjo ogroženosti.

17. Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanih delih potrdilo delni sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s 353. in 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 ter 22. f členom ZPND).

18. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z osmim odstavkom 22. a člena ZPND).

1 S sodno poravnavo sta med drugim dogovorila, da se nasprotni udeleženec ne bo približeval bivalnemu vikendu na naslovu T., K., na razdaljo 50 m, razen ko bo peljal mimo vikenda po cesti, ki poteka po parceli, kjer vikend stoji; predlagateljica pa se je zavezala, da se ne bo približevala stanovanjski hiši (tako novemu kot staremu delu) na naslovu K., K.; oba pa sta se zavezala tudi, da se bosta vzdržala kakršnegakoli medsebojnega vznemirjanja in da po 10. 2. 2017 med seboj ne bosta navezovala stikov na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo, kot so mobilni telefon, stacionarni telefon, SMS-sporočila, e-sporočila in družabna omrežja. 2 Primerjaj VSC sklep II Cp 127/2020. 3 V drugi alineji prvega odstavka 19. člena ZPND je določena prepoved zadrževanja v določeni bližini stanovanja, v katerem živi žrtev, v tretji alineji pa prepoved zadrževanja in približevanja krajem, kjer se žrtev običajno nahaja.