Jedro

Zaradi nerealnih idej je nasprotni udeleženec v službi povzročil škodo na stroju. Njegova sposobnost presoje realnosti je bila prav zaradi poslabšanja bolezenskega stanja hudo motena, prav tako njegova sposobnost obvladovati svoje vedenje in ravnanje. Tudi v pritožbi zavrača vsako obliko psihiatričnega zdravljenja v bolnišnici, kar dodatno kaže na potrebo, da se ga zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotnega udeleženca zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom do 1. 7. 2018. Sodišče je ugotovilo, da je zaradi duševne motnje (maniformne simptomatike) nasprotnega udeleženca hudo motena njegova presoja realnosti, ne more obvladovati svojih ravnanj, je tudi agresiven, kar kažejo njegova konkretna ravnanja do svojcev in tretjih oseb. Ideje nasprotnega udeleženca so nerealne, zaradi katerih povzroča in v bodoče lahko povzroči hudo premoženjsko škodo sebi, svojcem in družbi, kjer je zaposlen. Sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja še ugotovilo, da glede na njegovo zdravstveno stanje druga oblika zdravljenja zanj ni ustrezna, ker pri zdravljenju ne bi sodeloval. 2. Nasprotni udeleženec vlaga laično pritožbo, v kateri navaja, da je očitana povzročena premoženjska škoda minimalna in ne presega 5,00 EUR. Nasprotni udeleženec je spoštoval navodila psihiatra in povečal odmerek zdravil. Nepravilna je ugotovitev, da je užival velike količine alkohola in da je zapravil večjo vsoto denarja. Vzel je mamin denar in zlatnike, ki jih je isti dan vrnil. Pljunil je policista, steklenice piva pa ni namerno vrgel ob tla in tudi ne v policista, čeprav bi jo lahko. Namen je bil samo ustrahovanje. Za brisalec direktorjevega avtomobila je zataknil 100,00 EUR. Direktor bo že vedel, čemu so namenjeni. Sodelavcem je napisal listek, da jim vošči dobro jutro. Ob razgovoru s komisijo je nasprotni udeleženec močno udaril po mizi iz razloga, da „se ve, s kom teče beseda“. Nasprotni udeleženec predlaga postavitev izvedenca, ki bi pojasnil, kakšne so bile poškodbe na stroju. Na stroju so bili odstranjeni le trije pokrovčki in rahlo je bil zažgan ključ. Sposobnost presoje realnosti in sposobnost obvladovanja vedenja in ravnanja pri nasprotnem udeležencu nista moteni, prav tako nasprotni udeleženec ni agresiven do okolice. S svojim ravnanjem nasprotni udeleženec ne ogroža sebe in ne življenja drugih, zato niso izpolnjeni pogoji za zdravljenje na odprtem, kaj šele na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Sodišče je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pri tem pravilno ugotovilo vse zakonske predpostavke, na podlagi katerih je dopustno zdravljenje osebe v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve, kot to določa prvi odstavek 39. člena Zakona o duševnem zdravju. Sodišče je pravilno ugotovilo, da nasprotni udeleženec huje ogroža svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih, hkrati pa tudi, da povzroča in bi lahko tudi v bodoče povzročil hudo premoženjsko škodo sebi in drugim, s tem, da je to ogrožanje posledica njegove duševne motnje, zaradi katere je hudo motena njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoja ravnanja, teh vzrokov in ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, kot je zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo. Dokaz z izvedencem, kot ga je predlagal nasprotni udeleženec v pritožbi, ki bi ugotovil, kako hude so bile poškodbe na stroju zaradi njegovega ravnanja, glede na ostale dokaze ni potreben, ker za odločitev nima odločilnega pomena.

5. Nasprotni udeleženec izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih je sodišče ugotovilo na podlagi izpovedbe žene nasprotnega udeleženca, pa tudi na podlagi izpovedbe nasprotnega udeleženca. Na podlagi izpovedbe žene nasprotnega udeleženca je bilo ugotovljeno, da nasprotni udeleženec ni spoštoval navodil lečečega psihiatra glede povečanja odmerka zdravil, prav tako ne prepovedi vožnje z avtomobilom. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je pri nasprotnem udeležencu prišlo do hujšega poslabšanja duševne bolezni, zato nasprotni udeleženec nekritično zatrjuje, da lahko vozi avtomobil, ker mu vožnja z avtomobilom ni bila prepovedana. Iz izvedenskega mnenja še izhaja, da je nasprotni udeleženec nekritičen do svojega poslabšanega bolezenskega stanja, kar potrjuje izpovedbo žene nasprotnega udeleženca, da nasprotni udeleženec ni sledil navodilom lečečega psihiatra glede poteka zdravljenja. Žena nasprotnega udeleženca je prepričljivo izpovedala, da nasprotni udeleženec prekomerno uživa alkohol, pa tudi, da je porabil večje vsote denarja (400,00 EUR). Nasprotni udeleženec v pritožbi pritrjuje, da je za brisalec direktorjevega avtomobila zataknil 100,00 EUR, vendar ne pojasni razloga za takšno ravnanje. Nasprotni udeleženec tudi priznava, da je vzel mamin denar in zlatnike, ki jih je sicer isti dan vrnil. Vsa ta ravnanja pa kažejo, da obstaja nevarnost, da bo nasprotni udeleženec povzročil sebi oziroma svojim bližnjim hudo materialno škodo. Tudi agresivnost nasprotnega udeleženca zaradi duševne motnje je izkazana s konkretnimi ravnanji, tako do policista, ki ga je pljunil, na tla pa je tudi namerno vrgel steklenico piva, kakor tudi do žene in otrok. Tudi ravnanja nasprotnega udeleženca v tem postopku1, ko je močno udaril po mizi, iz razloga, kot ga navaja v pritožbi, „da naj se ve, o kom teče beseda“ potrjujejo heteroagresivnosti nasprotnega udeleženca, kot to ugotavlja izvedenka. Zaradi idej, ki so nerealne, je nasprotni udeleženec v službi povzročil škodo na stroju. Njegova sposobnost presoje realnosti pa je prav zaradi poslabšanja bolezenskega stanja hudo motena, prav tako njegova sposobnost obvladovati svoje vedenje in ravnanje. Nasprotni udeleženec tudi v pritožbi zavrača vsako obliko psihiatričnega zdravljenja v bolnišnici, kar dodatno kaže na potrebo, da se nasprotnega udeleženca zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve.

6. Glede na pretekle izkušnje iz hospitalizacij nasprotnega udeleženca sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da se bo njegovo zdravstveno stanje izboljšalo v nekaj tednih, zato je čas zadržanja pravilno določen, saj temelji na strokovni oceni izvedenca, ki je ocenil čas, ki je potreben za zdravljenje takšne bolezni.

7. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Glej zapisnik o naroku na strani 5 spisa.