Jedro

ZIUZDS v drugem odstavku 36. člena določa, da zadržanje pravic nastopi, ko znesek neporavnanih obveznosti plačevanja prispevkov preseže znesek 8 % povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto, vendar ne prej kot 30 dni po pisnem obvestilu zavoda o neporavnanih obveznostih in posledicah nepravočasnega plačila. V tem primeru je neutemeljen pritožbeni očitek, da zadržanje pravic nastopi že na podlagi drugega odstavka 36. člena ZIUZDS in da se obvestilo zavarovancu izda le z namenom seznanitve o neporavnanih obveznostih in posledicah neplačila. V primeru obvestila o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja gre za oblastno, enostransko odločitev toženca, ki s svojim učinkovanjem spreminja pravni položaj zavarovanca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor toženca zoper I., III. in IV. točko izreka sklepa o začasni odredbi št. V Ps 783/2025 z dne 28. 11. 2025.

2.Zoper sklep je pritožbo vložil toženec. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno zaključilo, da je izkazana verjetnost terjatve. Prav tako je odločba brez bistvenih argumentov, ki utemeljujejo njeno izdajo oziroma omogočajo njeno izvršitev. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter predlog za izdajo začasne odredbe v izpodbijanem delu zavrne, podrejeno pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je stališče sodišča prve stopnje, da zaradi nevročitve obvestila o zadržanju pravic, za tožnico niso mogli nastati učinki iz drugega odstavka 36. člena Zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (v nadaljevanju: ZIUZDS), pravno zmotno. Zadržanje pravic nastopi že na temelju drugega odstavka 36. člena ZIUZDS, in sicer ko znesek neporavnanih obveznosti plačevanja prispevkov preseže znesek 8 % povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto. Toženec obvestilo izda le z namenom seznanitve o neporavnanih obveznostih in posledicah neplačila. Ker osebna vročitev ni predpisana tudi posledic zadržanja pravic ni mogoče vezati izključno na osebno vročitev obvestila. Drugačna razlaga bi omogočila, da bi se vsi neredni plačniki prispevkov z izogibanjem vročitvi lahko izognili zadržanju pravic, kar bi bilo v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in bi neupravičeno postavljalo v slabši položaj zavarovance, ki svoje obveznosti (plačilo obveznih davkov in prispevkov) redno izpolnjujejo. V konkretnem primeru je bila tožnica ustrezno seznanjena z neporavnanimi obveznostmi in posledicami neplačila. Toženec se s tem v zvezi sklicuje na obvestilo izvajalca storitve iz katerega izhaja, da je bilo 9. 2. 2024 na pošti oddanih 12.992 pošiljk, med katerimi je bilo tudi obvestilo št. ... namenjeno tožnici. Tožnica je bila o neporavnanih obveznostih in s posledicami nepravočasnega plačila seznanjena tudi z vročitvijo upravnih odločb in sodnih pisanj v tem in drugih socialnih sporih pred sodiščem prve stopnje. Toženec je tožnici 30. 10. 2025 na njen elektronski naslov ponovno poslal obvestilo o zadržanih pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja št. ... z dne 30. 10. 2025, kar potrjujejo tožbene navedbe tožnice v zadevi V Ps 1508/2025, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje. Tožnici so pravice ponovno zadržane z dnem 30. 11. 2025. Že iz tega razloga bi bilo potrebno pritožbi ugoditi. Toženec nadalje še navaja, da se strinja z navedbami, ki jih je tožnica podala v pritožbi z dne 10. 12. 2025, in sicer da odločbe, s katero je zavrnjen zahtevek stranke, pojmovno ni mogoče zadržati, saj iz izreka takšnih odločb ne izhaja, da bi bila naložena kakšna obveznost ali da bi se pravno urejal položaj stranke. Izpodbijana sodna odločba zato povzroča nejasnost, pri čemer pa sodišče v obrazložitvi ni podalo nobene obrazložitve oziroma jasnih usmeritev, ki so bistveni za nadaljnje postopanje v tem postopku.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5.Tožnica je vložila tožbo zoper dokončno odločbo toženca št. ... z dne 20. 5. 2025 v zvezi s prvostopenjskim sklepom št. ... z dne 1. 4. 2025. S tožbo zahteva, da se tožencu naloži obračun in izplačilo nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni oziroma odpravo izpodbijanih odločb in vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje. Tožnica je podala tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagala, da se za čas do pravnomočno zaključenega sodnega postopka odpravi zadržanje pravic tožnice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, tožencu pa naloži, da tožnici obračuna in izplača nadomestilo plače zaradi začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ter poravna prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje za vtoževano obdobje ter v primeru kršitve začasne odredbe tožencu odredi denarno kazen. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. V Ps 783/2025 z dne 28. 11. 2025, do pravnomočne rešitve spora o glavni stvari, odložilo izvršitev izpodbijane dokončne odločbe z dne 20. 5. 2025 v zvezi s sklepom z dne 1. 4. 2025. V preostalem je predlagani ukrep zavrnilo ter odločilo, da ugovor in pritožba zoper sklep o začasni odredbi ne zadržita njene izvršitve ter da bo o stroških postopka v zvezi s predlagano začasno odredbo sodišče odločilo s končno odločbo. Zoper ugodilni del (I., III. in IV. točka izreka sklepa) je ugovor vložil toženec, ki pa ga je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

6.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da v zadevi ni verjetno izkazan obstoj terjatve. Pritožbeno sodišče je že v drugi zadevi med istima strankama, poudarilo, da ZIUZDS v drugem odstavku 36. člena določa, da zadržanje pravic nastopi, ko znesek neporavnanih obveznosti plačevanja prispevkov preseže znesek 8 % povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto, vendar ne prej kot 30 dni po pisnem obvestilu zavoda o neporavnanih obveznostih in posledicah nepravočasnega plačila. V tem primeru je neutemeljen pritožbeni očitek, da zadržanje pravic nastopi že na podlagi drugega odstavka 36. člena ZIUZDS in da se obvestilo zavarovancu izda le z namenom seznanitve o neporavnanih obveznostih in posledicah neplačila. Kot izhaja iz odločitve pritožbenega sodišča, gre v primeru obvestila o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za oblastno, enostransko odločitev toženca, ki s svojim učinkovanjem spreminja pravni položaj zavarovanca.

7.Pritožbeno sodišče soglaša z razlagovanjem sodišča prve stopnje, da v zadevi ni verjetno izkazano, da je bila tožnica z obvestilom o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja seznanjena. To pa pomeni, da tudi niso mogli nastati učinki iz drugega odstavka 36. člena ZIUZDS in do zadržanja pravic ni prišlo. Samo dejstvo, da je bilo 9. 2. 2024 na pošti oddanih 12.992 pošiljk, med katerimi je bilo tudi obvestilo št. ..., ki je bilo namenjeno tožnici, še ne dokazuje vročitve obvestila tožnici. Toženec namreč drugega dokazila o vročitvi ni predložil, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da toženec ni dokazal, da bi tožnici vročil obvestilo z dne 9. 2. 2024. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je bila tožnica o neporavnanih obveznostih in posledicah le-tega tudi dejansko seznanjena v okviru drugih postopkov, pa pritožbeno sodišče opozarja na določbo drugega odstavka 36. člena ZIUZDS, ki predvideva zadržanje pravic iz obveznega zavarovanja na temelju obvestila. Ker gre pri pravicah iz zdravstvenega zavarovanja za temeljne človekove pravice, je ustavno nedopustno, da se zavarovancu zoper obvestilo o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja odvzame dostop do sodnega varstva, na kar je pritožbeno sodišče opozorilo v že omenjeni zadevi Psp 216/2025.

8.V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je toženec tožnici na njen elektronski naslov 30. 10. 2025 ponovno poslal obvestilo o zadržanih pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja št. ... z dne 30. 10. 2025 in da ima tožnica s 30. 11. 2025 ponovno zadržane pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za novoto, ki na odločitev v tej zadevi nima vpliva (prvi odstavek 337. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je namreč presojalo, ali so izpolnjeni pogoji za zadržanje izpodbijanih odločb, upoštevaje prvi odstavek 70. člena ZDSS-1, po katerem med postopkom lahko sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda. Tožnica je v zvezi z odločbo z dne 20. 5. 2025 predlagala izdajo začasne odredbe in sodišče je glede na ugotovljeno dejansko stanje do pravnomočne rešitve spora o glavni stvari odložilo izvršitev izpodbijanih odločb toženca.

9.Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je izdani sklep brez bistvenih argumentov. Smiselno toženec uveljavlja kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogel preizkusiti. Izrek sklepa je razumljiv, prav tako ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom sklepa. V obrazložitvi sklepa so podani razlogi o odločilnih dejstvih, pri čemer ti razlogi niso nejasni ali med seboj v nasprotju. Sodišče je skladno z že omenjeno prvo alinejo prvega odstavka 70. člena ZDSS-1 s sklepom z dne 28. 11. 2025 zadržalo izvršitev odločb toženca z dne 20. 5. 2025 in z dne 1. 4. 2025, in sicer do pravnomočne rešitve spora o glavni stvari. V okoliščinah te zadeve pogoji za zadržanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja niso izpolnjeni, kar je ustrezno pojasnilo sodišče prve stopnje v obrazložitvi omenjenega sklepa.

10.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP in 2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 136/23 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

3Ur. l. RS, št. 2/2004.

4Glej Psp 216/2025.

5Glej Psp 62/2024.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 70, 70/1, 70/1-1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 337, 337/1 Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (2023) - ZIUZDS - člen 36, 36/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.