Up-321/97

12.11.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M. G. iz V. na seji senata dne 12. novembra 1997

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba M. G. zoper

1.sodbo Vrhovnega sodišča št. II Uv 18/97-3 z dne 5.11.1997 se zavrže,

2.sodbo Vrhovnega sodišča št. II Uv 19/97-2 in II Uv 20/97-2 z dne 5.11.1997 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je dne 3.11.1997 vložil ustavno pritožbo, v kateri je navedel, da je pravočasno vložil kandidaturo za Predsednika republike, vendar da mu je Republiška volilna komisija (v nadaljevanju: RVK) ni priznala oziroma da je zanikala, da je pošto prejela. Ustavnemu sodišču je predlagal, da ugotovi neenakost v postopku kandidiranja ter da odredi ponovitev kandidacijskega postopka. Dne 6.11.1997 je pritožnik poslal dopolnitev ustavne pritožbe. V njej navaja, da vlaga ustavno pritožbo zoper sklep RVK, s katerim je bilo odločeno o njegovi kandidaturi in zoper katerega se je pritožil tudi na Vrhovno sodišče. Poleg tega pa izpodbija tudi kandidaturo M. K., zoper katero se je prav tako pritožil na Vrhovno sodišče. Dne 7.11.1997 je pritožnik vložil ustavno pritožbo zoper odločitev Vrhovnega sodišča, s katero je bila zavrnjena pritožba glede njegove kandidature, ter zoper odločitev Vrhovnega sodišča, s katero je bila zavržena njegova pritožba glede kandidature M. K.

Na poziv Ustavnega sodišča k dopolnitvi ustavne pritožbe je pritožnik dne 10.11.1997 predložil v 2. točki izreka tega sklepa navedeno odločitev Vrhovnega sodišča in ustavno pritožbo dopolnil tako, da zatrjuje kršitev pravice do kandidiranja.

Zatrjuje tudi kršitev enakih možnosti vlaganja kandidatur, ki naj bi bila izkazana s tem, da obstajajo štiri različne možnosti za vložitev kandidature, ter kršitev pravice iz 44. člena Ustave v zvezi z drugim odstavkom 3. člena Ustave glede odločitve o kandidaturi M. K.

B.

3.Pritožnikova prvotna ustavna pritožba, uperjena zoper odločitev RVK o njegovi kandidaturi, je bila preuranjena. Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.

4.Po določbi 9. člena Zakona o volitvah Predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92) se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v Državni zbor. Po določbi prvega odstavka 105. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 - v nadaljevanju: ZVDZ) je zoper odločbo volilne komisije, s katero se zavrne kandidatura, dovoljena pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore. Glede na navedeno bi bilo treba prvotno ustavno pritožbo pritožnika zavreči zaradi neizčrpanosti pravnih sredstev (druga alinea prvega odstavka 55. člena ZUstS). Ker pa je še v času postopka preizkusa te ustavne pritožbe pritožnik izrecno vložil ustavno pritožbo tudi zoper odločitvi Vrhovnega sodišča, s katerima je bilo odločeno o njegovih pritožbah, Ustavno sodišče prvotne ustavne pritožbe ni zavrglo, ampak je pritožnika glede na njegovo vlogo z dne 7.11.1997 pozvalo k dopolnitvi ustavne pritožbe.

5.Po določbi prvega odstavka 53. člena ZUstS je treba v ustavni pritožbi navesti posamični akt, ki se spodbija, dejstva, ki pritožbo utemeljujejo, in domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Po določbi drugega odstavka tega člena mora biti ustavni pritožbi priložena kopija posamičnega akta, ki se spodbija, ter ustrezne listine, na katere pritožnik opira svojo ustavno pritožbo. Pritožnik tudi v dopolnitvi vloge kljub izrecnemu opozorilu na določbo drugega odstavka 53. člena ZUstS ni predložil niti odločitve Vrhovnega sodišča, ki je citirana v odločitvi Vrhovnega sodišča, navedeni v 2. točki izreka tega sklepa, in s katero je bila zavrnjena njegova pritožba, niti odločitve RVK o njegovi kandidaturi. Dolžnost predložiti kopije spodbijanih aktov ter ustreznih listin, s katerimi se utemeljuje ustavna pritožba, je po določbi drugega odstavka 53. člena ZUstS na strani pritožnika. Ker pritožnik navedenega ni predložil, ustavne pritožbe ni dopolnil v skladu z zakonskimi določbami, na katere je bil opozorjen. Zato je bilo treba ustavno pritožbo v delu, ki se nanaša na odločitev o njegovi kandidaturi za Predsednika republike, zavreči.

Kolikor pa ustavna pritožba izpodbija potrjeno kandidaturo M. K., pa ni razlogov za njen sprejem v obravnavo. Pritožnik je predložil sodbo Vrhovnega sodišča, citirano v 2. točki izreka tega sklepa. Z njo je bila zavržena pritožnikova pritožba zoper odločitev RVK o potrditvi kandidature M. K. Pritožnik zatrjuje, da je bila z navedeno odločitvijo kršena njegova pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Določba 44. člena Ustave zagotavlja vsakemu državljanu pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. Z odločitvijo Vrhovnega sodišča v to pritožnikovo pravico ni bilo poseženo. Upravljanje javnih zadev predstavlja izvrševanje državne oblasti, ki jo izvršuje ljudstvo neposredno (odraz tega je pravica do referenduma) in z volitvami (drugi odstavek 3. člena Ustave) oziroma po izvoljenih predstavnikih (44. člen Ustave). Natančnejša ureditev te pravice pa je po izrecni ustavni določbi prepuščena zakonski ureditvi.

Ureditev v prvem odstavku 105. člena ZVDZ, na kateri temelji izpodbijana odločitev Vrhovnega sodišča, pa se ne nanaša na ureditev pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, zato z izpodbijano sodbo Vrhovnega sodišča očitno ni mogla biti kršena pritožnikova pravica iz 44. člena Ustave.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi četrte alinee prvega odstavka in prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi predsednik dr. Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata

dr. Tone Jerovšek