Jedro

Odgovor na revidentkino vprašanje izhaja že iz besedila 5. točke prvega odstavka 50. člena ZRud-1, ki določa, da se čas veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje (to pa po 1.3. točki 2. člena ZRud-1 zajema pridobivanje, obogatitev in uskladiščenje mineralnih surovin, ne pa zgolj sanacije) lahko podaljša, če je pridobivalni prostor skladen z dokumenti urejanja prostora. Vendar izpodbijana odločitev ne temelji na stališču, da je vlogo za podaljšanje rudarske pravice mogoče zavrniti kljub temu, da je bilo predloženo potrdilo občine o skladnosti pridobivalnega prostora za izkoriščanje z dokumenti urejanja prostora. Revidentka v reviziji tudi sama zatrjuje, da iz potrdila, na katerega se sklicuje, izhaja, da so predmetne parcele, ki so sicer označene kot peskokop, po namenski rabi opredeljene kot gozdno zemljišče, predvideno za sanacijo peskokopa. Odločitev v obravnavani zadevi torej ni odvisna od odgovora na zastavljeno vprašanje.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo, št. 0141-25/2005-DE-56 z dne 29. 7. 2015, s katero je bila zavrnjena vloga tožeče stranke za podaljšanje rudarske pravice.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga.(1)

6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Kakšne so zahteve za to, da se neko pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010).

7. Revidentka v zvezi z dovoljenostjo izpostavlja vprašanje, ali je bilo utemeljeno zavrniti njeno vlogo za podaljšanje rudarske pravice na podlagi 151. člena Zakona o rudarstvu (ZRud-1), ko pa je vendarle bilo v postopku pridobljeno potrdilo o skladnosti pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora (v nadaljevanju potrdilo), ki ga je na zahtevo tožene stranke izdala občina v postopku podaljšanja rudarske pravice revidentki. Odgovor na to vprašanje izhaja že iz besedila 5. točke prvega odstavka 50. člena ZRud-1, ki določa, da se čas veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje (to pa po 1.3. točki 2. člena ZRud-1 zajema pridobivanje, obogatitev in uskladiščenje mineralnih surovin, ne pa zgolj sanacije) lahko podaljša, če je pridobivalni prostor skladen z dokumenti urejanja prostora. Vendar izpodbijana odločitev ne temelji na stališču, da je vlogo za podaljšanje rudarske pravice mogoče zavrniti kljub temu, da je bilo predloženo potrdilo občine o skladnosti pridobivalnega prostora za izkoriščanje z dokumenti urejanja prostora. Revidentka v reviziji tudi sama zatrjuje, da iz potrdila, na katerega se sklicuje, izhaja, da so predmetne parcele, ki so sicer označene kot peskokop, po namenski rabi opredeljene kot gozdno zemljišče, predvideno za sanacijo peskokopa. Odločitev v obravnavani zadevi torej ni odvisna od odgovora na zastavljeno vprašanje. Pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izkazan.

8. Vrhovno sodišče je revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Primerjaj sodbo VSRS X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015.