Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali so dediči, ki so po pravnomočnosti sklepa o dedovanju vknjiženi kot solastniki nepremičnine, navadni ali nujni sosporniki in ali so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe zoper toženki? - kateri so pogoji za pridobitev lastninske pravice po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini? - ali je možna konvalidacija ustno sklenjene in realizirane pogodbe o prenosu pravice uporabe na družbeni lastnini?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: „Ali so dediči, ki so po pravnomočnosti sklepa o dedovanju vknjiženi kot solastniki nepremičnine, navadni ali nujni sosporniki in ali so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe zoper toženki? Kateri so pogoji za pridobitev lastninske pravice po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini? Ali je možna konvalidacija ustno sklenjene in realizirane pogodbe o prenosu pravice uporabe na družbeni lastnini?“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila leta 1959 nepremičnina parc. št. 619 k.o. ... nacionalizirana. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da so tožniki dokazali, da je pravni prednik tožencev A. M. za poplačilo dolga nepremičnino z ustnim dogovorom leta 1961 prepustil v posest in užitek pravnemu predniku tožnikov I. R., pravico uporabe na nepremičnini pa je prenesel na občino L. Sodišče je ugotovilo tudi, da je bila v letu 1964 po dogovoru med pok. A. M., pok. I. R. in občino L. parc. št. 619 k.o. ... razdeljena na dva dela: parc. št. 619/2 je bila dana v posest I. R. vendar prenos pravice uporabe na tem delu ni bil nikoli vpisan v zemljiški knjigi, na parc. št. 619/1 pa je bila pravica uporabe tudi zemljiškoknjižno prepisana na občino L. 2. Sodišče je ugotovilo, da so tožniki nepremičnino ves čas uporabljali, nato pa so ugotovili, da je bila lastninska pravica na parc.št. 619/2 na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDL) vpisana na pok. A. M. Tožniki so po pok. A. M. sprožili zapuščinski postopek, ker pa jim dediči lastninske pravice na nepremičnini niso priznali, so to nepremičnino po pokojniku podedovali toženci kot njegovi dediči in so tudi vknjiženi kot solastniki te nepremičnine vsak do 1/3. Tožniki so tako v tem postopku od sodišča zahtevali, naj ugotovi obstoj njihove lastninske pravice na parc. št. 619/2 po solastninskih deležih, ki ustrezajo njihovim dednim deležem in sicer primarno na podlagi priposestvovanja, podrejeno pa na podlagi ZLNDL.

3. Sodišče prve stopnje je odločilo, da tožniki nepremičnine niso mogli priposestvovati, ker je bila od 1959 do uveljavitve ZLNDL družbena lastnina, da pa je bila sklenjena ustna pogodba o prenosu pravice uporabe, ki je bila realizirana. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je imel pravni prednik tožnikov tako ob uveljavitvi ZLNDL pravico uporabe na sporni nepremičnini in je na podlagi ZLNDL na njej pridobil lastninsko pravico.

4. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev ugodilo in je tožbeni zahtevek zavrnilo. Navedlo je, da bi morala biti pogodba pisna in ker ni bila, ni mogla konvalidirati. Poudarilo pa je tudi, da je tožba nesklepčna, ker bi tožniki morali zahtevati izstavitev listine, saj zatrjujejo, da je podlaga njihove lastninske pravice pogodba.

5. Zoper odločitev sodišča druge stopnje so tožniki vložili tako predlog za dopustitev revizije kot revizijo. Vrhovno sodišče je revizijo s sklepom pod opr. št. II Ips 44/2013 zavrglo kot nedovoljeno, obenem je ugotovilo, da je predlog za dopustitev revizije dovoljen.

6. Predlog je delno utemeljen.

7. Vrhovno sodišče je na prvo vprašanje, ki ga kot pravno pomembnega tožniki izpostavljajo v predlogu za dopustitev revizije (ali je po uveljavitvi ustavnega amandmaja možno priposestvovanje družbene lastnine), že odgovorilo v zadevi II Ips 184/2011(1), zato v tem delu revizije ni dopustilo. Glede ostalih vprašanj pa je ocenilo, da so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zato je revizijo na podlagi 367.c člena ZPP v tem delu dopustilo.

Op. št. (1): Iz obrazložitve II Ips 184/2011: „... Zato je tudi do ukinitve družbene lastnine prišlo postopoma, in sicer z uveljavitvijo posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Za vsako nepremičnino v družbeni lastnini pa je do tedaj, ko je bila olastninjena v skladu z relevantnim predpisom, veljal pravni režim družbene lastnine in s tem tudi določba 29. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih – ZTLR, ki je določala, da se na stvari, ki je družbena lastnina, lastninska pravica ne more priposestvovati.“