Jedro

Zgolj zato, ker bo kot priča morda zaslišana sodnica instančnega sodišča, videz nepristranskosti ne bo omajan. Dejstvo, da je predlagana priča hkrati tudi tožnikova žena, pa bo moral sodnik pri dokazni oceni pričanja višje sodnice upoštevati. Vendar slednje dejstvo na odločitev o vloženem predlogu za delegacijo pristojnosti nima vpliva. Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je podal predlog za delegacijo pristojnosti. Tehtni razlog za prenos pristojnosti naj bi bil v tem, da je tožnik kot dokaz predlagal zaslišanje priče A. A., ki je višja sodnica na civilnem oddelku Višjega sodišča v Kopru. Predlaga, naj Vrhovno sodišče določi za odločanje v tej zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, ki je zunaj pristojnosti Višjega sodišča v Kopru.

2. Okrajno sodišče v Piranu je tožnikovemu predlogu dodalo še, da je tožnik mož višje sodnice, ki je predlagana za pričo. 3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5. Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Prenos pristojnosti tako največkrat utemeljujejo subjektivne povezave med sodniki sodečega sodišča in, običajno, strankami tega postopka.

6. Položaj v obravnavani zadevi je drugačen. Vsako okrajno ali okrožno sodišče je neodvisno in so sodniki sposobni nepristranskega sojenja vsem osebam, tudi višjim sodnikom. V obravnavani zadevi pa je višja sodnica samo predlagana za pričo in nobenega razloga ni za dvome in za dodelitev zadeve v delo drugemu sodišču. Šele ko bo v zadevi odločeno in če bo prišlo do pritožbe, o kateri bo moralo odločati Višje sodišče v Kopru, bodo morebiti lahko nastopili dvomi in če bodo izkazani tehtni razlogi, bo mogoča dodelitev zadeve drugemu višjemu sodišču v odločanje.1 Okoliščina, da je v zadevi predlagano zaslišanje višje sodnice Višjega sodišča v Kopru kot priče torej tehtnice nepristranskosti ne nagiba ne v eno ne v drugo smer. Izvedba dokaza z zaslišanjem priče je procesno dejanje brez vnaprejšnjega vrednotnega predznaka, ki bi kazal v prid ene ali druge stranke. Res je, da je pričanje objekt dokazne ocene in ni mogoče zanikati, da je dokazna ocena subjektivno pogojeno intelektualno dejanje. Ker pa gre za strokovno dejanje, ki ga sodnik pozunanji z metodo racionalne argumentacije, je teza, da sodnik ni zmožen korektno dokazno oceniti pričanja sodniškega kolega na instanci, onkraj razumnega dvoma ter že v sferi vsesplošnega nezaupanja. Zgolj zato, ker bo kot priča morda zaslišana sodnica instančnega sodišča, videz nepristranskosti ne bo omajan. Dejstvo, da je predlagana priča hkrati tudi tožnikova žena, pa bo moral sodnik pri dokazni oceni pričanja višje sodnice upoštevati. Vendar slednje dejstvo na odločitev o vloženem predlogu za delegacijo pristojnosti nima vpliva.

7. Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (67. člen ZPP).

1 Primerjaj zadevo VS RS I R 139/2005 z dne 2. 2. 2006.