Jedro

Ker predlagateljica uporablja za izvrševanje ustanovljene služnosti kanalizacijo nasprotnega udeleženca, le-ta pa služi tudi interesom slednjega, je dolžna trpeti stroške vzdrževanja in strokovne ureditve kanalizacije v sorazmerju s količino voda, ki iz njenega objekta obremenjujejo kanalizacijski jarek. Ker nasprotni udeleženec zaradi predlagateljičinega priključka ne zatrjuje kakšne omejitve pri gospodarskem izkoriščanju svoje nepremičnine, mu sodišče utemeljeno ni prisodilo še denarnega nadomestila v smislu 144. člena ZNP.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom določilo v korist objetka na parceli A služnost odvodnjavanja meteornih voda z zahodnega dela strehe tega objekta v kanalizacijo na parceli B last nasprotnega udeleženca. Slednjemu je sodišče naložilo, da je dolžan dopustiti predlagateljici, da na svoje stroške za potrebe odvodnjavanja meteornih voda z zahodnega dela strehe svojega objekta strokovno uredi odtočno kanalizacijo, napravi peskolov in ustrezen priključek v kanalizacijo na parceli B. Odločilo je še, da je predlagateljica dolžna nositi stroške vzdrževanja in strokovne ureditve kanalizacije na parceli B v višini 5 % ter da je stroške tega postopka v višini 63.579,00 SIT dolžna trpeti v celoti predlagateljica, stroške zastopanja pa vsaka stranka svoje.

Zoper odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec po svojem pooblaščencu. Pritožuje se zaradi bistvene kršitve določb postopka, nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Bistveno kršitev postopka vidi pritožba v izreku sklepa, ker naj bi se 2. in 3. točka izreka med seboj izključevali. Tako je v drugem odstavku naloženo predlagateljici, da na lastne stroške uredi odtočno kanalizacijo, napravi peskolov in ustrezne priključke v kanalizacijo, v tretjem odstavku izreka pa te stroške v breme predlagateljice omeji le na 5 %. Tudi pri oceni deleža vode, ki obremenjuje kanalizacijo pritožnika s strehe predlagateljice, naj bi se sodišče zmotilo, ko je ta delež ocenilo na 5 %. V nadaljevanju pritožbe navaja izračun, ki pokaže, da je prispevek vode s površine strehe predlagateljice 8,75 % in ne le 5 %.

Ob tem je sodišče tudi prezrlo, da se nasprotnemu udeležencu pojavlja ob vsakem daljšem dežju ali nalivu škoda. Zaključka kanalizacije namreč ni mogoče urediti tako, da bi se voda ne razlila po obdelovalni površini nasprotnega udeleženca in mu tako ne bi povzročala nepopravljive škode. Zato je zanj bistvena vsaka še tako majhna količina vode, ki se na vrhu usmerja v kanalizacijo. Tako nastalo škodo bi sodišče moralo ovrednotiti in jo primerjati s stroški naprave odvoda meteornih voda po drugi predlagani varianti.

Za drugo varianto pa ni glede na dovoljenje lastnice zemljišča I.J. nobene pravne ovire. Poleg tega bi bilo potrebno primerjati vrednost stroškov, ki jih bo imela predlagateljica postopka z izvedbo priključka na kanalizacijo kot ji je določeno v 2. točki izreka sklepa s stroški, ki bi ji nastali s preusmeritvijo strešnega žlega v obstoječo kanalizacijo po drugi varianti, ki jo je izdelal izvedenec.

Sodišče pa je kršilo materialno pravo tudi zato, ker ni naložilo predlagateljici ustreznega nadomestila, ki ga mora plačati lastniku služne stvari v smislu 3. odst. 53. čl. Zakona o temeljnih lastninskorpavnih razmerjih (ZTLR), saj gre za imperativno zakonsko obveznost. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeni očitek, da je izrek sklepa protisloven oziroma da naj bi se 2. in 3. točka izreka med seboj izključevali, je povsem neutemeljen. Tako iz izreka kot iz obrazložitve sklepa namreč povsem jasno izhaja, da je dolžna predlagateljica sama nositi stroške strokovne ureditve odtočne kanalizacije s svojega objekta, peskolov in ustrezni priključek v obstoječo kanalizacijo na parceli B, ki je last nasprotnega udeleženca, da pa je glede na to, da za izvrševanje dovoljene služnosti uporablja kanalizacijo, ki poteka po parceli v lasti nasprotnega udeleženca in ki služi tudi interesom slednjega, dolžna v smislu 2. in 3. odst. 50. čl. ZTLR trpeti stroške vzdrževanja in strokovne ureditve kanalizacije v višini 5 %. Gre za tisto kanalizacijo, ki poteka po udeleženčevi parceli, sam priključek nanjo pa kot rečeno, odpade v celoti v breme predlagateljice. Pri oceni deleža vode, ki odteka s strehe predlagateljice glede na celotno količino voda, ki so usmerjene v kanalizacijo nasprotnega udeleženca, se je prvostopno sodišče oprlo na izvedeniško mnenje izvedenca F.P. z dne 25.5.1992, ki je ocenil, da ta količina vode znaša manj kot 5 % od celote in da zato dodatne bistvene škode na zemljišču nasprotnega udeleženca ne more povzročati, na mnenje M.Š., pri katerem je nasprotni udeleženec sam naročil izdelavo strokovnega mnenja in ki ga je sodišče zaslišalo kot izvedeno pričo in je pri zaslišanju dne 9.9.1993 prav tako ocenil, da je prispevek vode s predlagateljičine strehe manjši od 5 % in na mnenje sodnega izvedenca B.J. z dne 20.11.1998, ki je prav tako ugotovil razmerje teh voda 5 % napram 95 %. Izračun, ki ga ponuja pritožba glede količine teh voda, zato pritožbenemu sodišču ne vzbuja dvoma v pravilnost ocene prvostopnega sodišča. V zvezi z navedbami pritožbe o škodi, ki jo meteorne vode, ki so usmerjene v kanalizacijo nasprotnega udeleženca, povzročajo ob daljšem deževju ali nalivu, velja prav tako opozoriti na strokovno mnenje M.Š., angažiranega s strani nasprotnega udeleženca, ki je izrecno povedal, da so vode, ki odtekajo s predlagateljičine strehe, "prve vode", ki imajo vpliv na odvodnjavanje v začetku naliva, ob koncu naliva pa ne, ker se zberejo v odtokih tudi druge meteorne vode in se odstotek spornih voda proti koncu naliva celo zniža oziroma se med drugimi meteornimi vodami praktično izgubi. Tudi ne drži, da sodišče ne bi primerjalo stroškov, ki bi nastali z izgradnjo priključka na drugo parcelo, ki je v lasti I.J., saj je na podlagi izvedeniškega mnenja F.P. ugotovilo, da bi bili stroški za preusmeritev meteorne vode v kanalizacijo na parceli C višji in je varianta v smeri sedanjega odvodnjavanja bistveno cenejša, druga pa je vezana na povsem nov poseg, prav tako na tujem zemljišču. Tudi izvedenc B.J. je v mnenju z dne 20.11.1998 opozoril, da v primeru priključka po drugi predlagani varianti, osnovni problem odvodnjavanja na udeleženčevi parceli ne bi bil rešen, saj bi se količina meteorne vode le nepomembno zmanjšala. To pomeni, da je bila primerjava škode, ki z odvodnjavanjem nastaja na parceli nasprotnega udeleženca, s stroški preusmeritve odtočne kanalizacije po drugi predlagani varianti opravljena, in pri tem ugotovljeno, da je v vseh ozirih dosedanja izvedba, ki jo je prvostopno sodišče določilo tudi v izpodbijanem sklepu, racionalnejša. V zvezi s plačilom nadomestila v smislu 144. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) pa je prvostopno sodišče ugotovilo, da zaradi ustanovljene služnosti ne prihaja do dodatne omejitve lastninske pravice nasprotnega udeleženca, saj bi strokovna ureditev priključka iz objekta predlagateljice po mnenju izvedencev splošno stanje celo izboljšala in zmanjšala povzročanje škode, ki nastaja zaradi neustrezne izvedbe odvodnjavanja. Vsekakor pa iz mnenj vseh treh izvedencev izhaja, da je problem nasprotnega udeleženca rešljiv le z obnovitvijo obstoječe kanalizacije, saj mu bo le na takšen način ob nalivih nastajala manjša škoda. Prav v zvezi s tako preureditvijo kanalizacije na parceli B ter v zvezi z njenim nadaljnjim vzdrževanjem pa je sodišče naložilo predlagateljici, da je dolžna prispevati stroške v višini 5 %. Glede na to, da pritožba ne zatrjuje kakšne druge omejitve pri gospodarskem izkoriščanju parcele B na račun predlagateljičinega kumunalnega priključka, je tudi to pritožbeno trditev pritožbeno sodišče ocenilo kot neutemeljeno.

Glede na vse navedeno je zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 380. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).