Jedro

Ker je tožena v zamudi z izpolnitvijo obveznosti, mora plačati zamudne obresti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo in razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati zakonite zamudne obresti mesečno od zneskov preživninskih obveznosti, od 11.11.1993 do 11.8.1998 do plačila, vse v 15 dneh. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 26.220,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe dalje do plačila, v 15 dneh. Tožnika pa je oprostilo plačila sodnih taks.

Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ne upošteva njegovih ponudb. Zaradi ponudb je jasno, da se ne izogiba svojim dolžnostim. Tožnik je v letu 1998 postal diplomirani inženir in je zaposlen, Center za socialno delo pa je toženca o zvišanju preživnine obvestil dne 7.4.1999. Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Sodišče prve stpnje ni napravilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Dejansko stanje je popolno ugotovljeno in tudi odločitev je materialnopravno pravilna. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z razlogi izpodbijane sodbe.

Na podlagi 1. odst. 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih so starši dolžni preživljati svoje otroke, če se redno šolajo, tudi po doseženi polnoletnosti. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je toženec z izplačilom preživnine v zamudi oziroma je dejansko ne plačuje. Ker je toženi v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, je dolžan poleg glavnice plačati še zamudne obresti po obrestni meri, ki so določene v zakonu, na podlagi 277. člena Zakona o obligacijskih razmerjih. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotovilo vse za odločitev pomembne okoliščine in na podlagi tako ugotovljenih dejstev utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku.

Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni upoštevalo njegovih ponudb. Tožnik ima iz naslova neplačanih preživninskih obveznosti izvršilni naslov in tako torej pravico zahtevati preživnino v skladu s tem naslovom. Stvar dogovora pravdnih strank pa je morebiten drugačen dogovor. Zatrjevanje tožene stranke v pritožbi, da je sin v letu 1998 postal diplomirani inženir in da je zaposlen, ne vpliva na obravnavano odločitev sodišča prve stopnje, ker ima tožnik izvršilni naslov. Te svoje trditve in iz teh trditev izhajajoče pravice bo moral toženec uveljaviti v drugem postopku.

Tako je bilo pritožbo treba zavrniti ter v skladu z določbami člena 368 ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

Določbe ZPP/77 so bile v tej sodbi uporabljene glede na člen 498 ZPP/99.