Jedro

Obstoj subjektivnega pogoja izpodbojnosti je potrebno dokazovati, razen v primerih, ki jih določa 391. člena ZFPPIPP, po katerem velja, da se ta, v primeru, ko gre za povezane osebe šteje za izpolnjenega.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke zoper glavno stvar (točka I, II in III izreka) se delno ugodi in se prvostopna sodba v točki III spremeni tako, da se za sklopom besed „Tožena stranka mora v 15 dneh izprazniti“ doda besedilo „do ½ stanovanjske hiše“, v ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem obsegu v točki I, II in III izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi tožeče in tožene stranke zoper odločbo o pravdnih stroških (točka IV izreka) se delno ugodi in se prvostopna sodba v odločbi o pravdnih stroških spremeni tako, da se znesek 3.058,54 EUR nadomesti z zneskom 2.814,94 EUR.

III. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče razveljavilo darilno pogodbo s preužitkom, ki sta jo dne 28. 1. 2015 sklenila tožnik (oče) in toženec (sin), s katero je tožnik tožencu podaril nepremičnino ID znak, parc. (ID ) v idealnem deležu do ½ (nadalje nepremičnina), toženec pa je v korist tožnika pri idealnem deležu do ½ na isti nepremičnini dovolil vknjižbo dosmrtne osebne služnosti užitka (točka I izreka). Pod točko II izreka je zaradi vzpostavitve stanja zemljiškoknjižnih vpisov, kot je bila pred vknjižbo lastninske pravice in osebne služnosti dovoljena na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila z dne 28. 1. 2015, izdanega na podlagi navedene darilne pogodbe s preužitkom, dovolilo izbris lastninske pravice, vknjižene v korist toženca in izbris osebne služnosti, vknjižene v korist tožnika ter dovolilo ponovno vknjižbo lastninske pravice na navedeni nepremičnini v korist tožnika, to je stečajnega dolžnika. V točki III izreka je odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni izprazniti stanovanjsko hišo,ki je sestavina nepremičnine iz I. točke izreka in jo prosto oseb in stvari izročiti v stečajno maso stečajnega dolžnika tako, da jo izroči stečajnemu upravitelju D.B.. V odločbi o pravdnih stroških je toženo stranko zavezalo k povrniti pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 3.058,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbijata obe pravdni stranki. Tožeča stranka izpodbija odločbo o pravdnih stroških, tožena stranka pa celotno prvostopno sodbo.

3. Tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. Prvostopnemu sodišču očita pristranskost pri sojenju, ker je že v naprej zavzelo stališče o tem, kateri od pravdnih strank bo poklonilo vero, ne oziraje se na to, da je tožena stranka, zaslišana na naroku izrecno izpostavila, da premoženja s tako imenovano darilno pogodbo s preužitkom z dne 28. 1. 2015 ni prejela neodplačno, ker mora v posledici navedenega pravnega posla skrbeti za tožnika (očeta), to je stečajnega dolžnika. Razpravljajoča sodnica se je že v okviru procesnega vodstva izjavila, kako bo razsojeno v primeru, če ne pride do poravnave.

Novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP-G), ki spreminja določbo prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP, ki podaljšuje obdobje izpodbojnosti iz treh na pet let, in to za nazaj od začetka stečajnega postopka je v nasprotju z določbo 155. člena Ustave Republike Slovenije. V tej smeri predlaga sodišču vložitev pobude za oceno ustavnosti navedene določbe ZFPPIPP.

Nadalje pritožba izpostavlja, da poleg objektivnega pogoja izpodbojnosti ni podan subjektivni pogoj izpodbojnosti, ker sta obe pravdni stranki izpovedali enako, in sicer, da sta sporni pravni posel sklepala v dobri veri, da so vsi upniki že imeli možnost poplačila svojih terjatev v že izvedenih izvršilnih postopkih. Tako tožnik kot toženec sta bila prepričana, da z izpodbijanim pravnim poslom ne škodujeta upnikom stečajnega dolžnika. Subjektivni pogoj izpodbojnosti ni izpolnjen.

Nepravilno so tudi odmerjeni pravdni stroški. Prvostopno sodišče je brez dejanske in pravne podlage toženo stranko obremenilo s plačilom sodne takse, ker je bila tožeče stranka plačila le-te oproščena. Pooblaščencu tožeče stranke pa so tudi neutemeljeno priznani potni stroški, ker bi si lahko tožeča stranka pooblastila pooblaščenca iz območja Okrožnega sodišča v Mariboru, ne pa iz Ljubljane in so tako nastali nepotrebni prevozni stroški ter tudi nepotrebna daljša odsotnost iz odvetniške pisarne.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni ter zahtevek zavrne, podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in hkratno vložitev zahteve za oceno ustavnosti 391. člena ZFPPIPP. Priglaša pritožbene stroške.

4. Tožeča stranka v pritožbi zoper pravdne stroške navaja, da bi prvostopno sodišče moralo tožeči stranki priznati pravdne stroške za celoten pravdni postopek do izdaje sodbe v znesku 2.841,53 EUR, k temu je potrebno prišteti še sodno takso v višini 1.449,00 EUR in tako pravdni stroški skupaj znašajo 4.290,53 EUR. Prvostopno sodišče pa je tožeči stranki priznalo le 3.058,54 EUR. Takšna pritožbena izvajanja pritožba podrobneje argumentira in pritožbenemu sodišču predlaga, da se tožeči stranki priznajo pravdni stroški 4.290,53 EUR oziroma podredno v višini 2.841,53 EUR ob izključitvi stroškov sodne takse za postopek na prvi stopnji v višini 1.449,00 EUR. Priglaša pritožbene stroške.

5. Pritožba tožene in pritožba tožeče stranke sta delno utemeljeni.

6. Ni sporno, da sta tožnik in toženec 28. 1. 2015 sklenila darilno pogodbo s preužitkom, na podlagi katere je toženec (kot obdarjenec) vpisan kot lastnik do idealnega deleža do ½ nepremičnine, ki je bila predmet pogodbe, tožnik (kot darovalec) pa ima na navedenem deležu nepremičnine dosmrtno osebno služnost užitka. Zoper tožnika je na njegov predlog s sklepom pristojnega sodišča z dne 12. 3. 2018 uveden osebni stečaj. Za stečajnega upravitelja je imenovan D.B. V stečajnem postopku je bilo priznanih skupno za 83.846,85 EUR terjatev, stanje denarnih sredstev na fiduciarnem računu na dan 31. 12. 2018 pa je bilo 86,09 EUR. Tudi ni sporno, da je tožnik - stečajni dolžnik oče toženca.

K pritožbi tožene stranke o glavni stvari (točka I, II in III prvostopnega izreka):

7. Predmet te pravde je izpodbijanje pravnega posla (darilne pogodbe s preužitkom) v stečajnem postopku na podlagi katere je toženec, v korist katerega je bilo izpodbijano pravno dejanje izvedeno, pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, tožnik pa si je izgovoril osebno služnost užitka na podarjeni nepremičnini. Stečajni upravitelj s predmetno tožbo izpodbija pravna dejanja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku zaradi varstva upnikov, to je poplačila terjatev upnikov do stečajnega dolžnika. Po določbi 271. člena ZFPPIPP so izpodbojna tista pravna dejanja stečajnega dolžnika, ki so izvedena v obdobju izpodbojnosti in je posledica takega dejanja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno (objektivni pogoj izpodbojnosti) ter če oseba, v korist katere je bilo tako dejanje opravljeno, takrat ko je bilo opravljeno vedela ali bi morala vedeti za dolžnikovo insolventnost (subjektivni pogoj izpodbojnosti). Obstoj subjektivnega pogoja izpodbojnosti je potrebno dokazovati, razen v primerih, ki jih določa 391. člena ZFPPIPP, po katerem velja, da se ta, v primeru, ko gre za povezane osebe šteje za izpolnjenega. Novela ZFPPIPP-G je nabor oseb za katere velja, da je pri sklepanju poslov z njimi izpolnjen subjektivni pogoj izpodbojnosti razširila. Tako so izpodbojni pravni posli, ki jih stečajni dolžnik v osebnem stečaju sklene v zadnjih petih letih preden je osebni stečaj uveden in sicer z osebami, ki jim zakon daje status ožje povezane osebe, ter z gospodarskimi družbami s katerimi so v odnosu povezanosti. Po določbi 18. člena ZFPPIPP pa ima položaj povezane osebe tudi otrok stečajnega dolžnika. V danem primeru to pomeni, da je že na podlagi zakona izpolnjen subjektivni pogoj izpodbojnosti in tako spornega pravnega posla ni potrebno presojati še v smeri ali je toženec vedel ali moral vedeti za dolžnikovo (očetovo) insolventnost, za kar se zavzema pritožba.

8. Prvostopnemu sodišču tudi ni očitati kršitve načela nepristranosti pri sojenju, ker je prvostopno sodišče v okviru materialno procesnega vodstva pravdni stranki le opozorilo na določbo 391. člena ZFPPIPP, na podlagi katere subjektivnega pogoja izpodbojnosti ni potrebno posebej presojati, ker je že na podlagi citiranih določb ZFPPIPP subjektivni pogoj izpodbojnosti izpolnjen, če se je izpodbijani pravni posel sklepal med stečajnim dolžnikom in osebo, ki ima položaj ožje povezane osebe. V postopku pa ni bilo sporno, da je stečajni dolžnik oče toženca.

9. Prvostopno sodišče tudi ne sledi pritožbenemu predlogu za vložitev zahteve za oceno ustavnosti prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP iz razloga, ker je osebni stečaj zoper tožnika kot stečajnega dolžnika bil uveden s sklepom pristojnega sodišča dne 12. 3. 2018, ZFPPIPP-G (Ur. l. RS, št. 27/2016) pa je začel veljati dne 25. 4. 2016. To pa pomeni, da je ZFPPIPP-G veljal v času uvedbe stečajnega postopka zoper tožnika in tako citirana določba ZFPPIPP ni retroaktivna, kot zatrjuje pritožba.

10. Izpodbijanje pravnega dejanja stečajnega dolžnika se nanaša le na tožnikov do ½ solastni delež nepremičnine (stanovanjske hiše) in zato je pritožbeno sodišče v točki izreka toženca pri povračilnem zahtevku zavezalo k izpraznitvi do ½ stanovanjske hiše, ne pa do celote, kot je bilo odločeno z izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča. K pritožbi tožeče in tožene stranke zoper odločbo o pravdnih stroških:

11. Prvotno je pritrditi pritožbi tožeče in tožene stranke, da je prvostopno sodišče kot stroške postopka zmotno upoštevalo takso za tožbo, ker je bila tožeča stranka oproščena plačila sodne takse za tožbo v znesku 1.449,00 EUR. Pritrditi je tudi pritožbi tožeče stranke, da je pri odmeri pravdnih stroškov prvostopno sodišče zagrešilo računsko napako. Pravilen izračun, upoštevaje priglašene in priznane stroške tožeče stranke, pokaže, da tožeči stranki za obdobje do spremembe vrednosti Odvetniške tarife pripadajo stroški v višini 2.221,76 EUR (tožba 1200 točk, prva pripravljalna vloga 1200 točk, narok 1200 točk, odsotnost iz pisarne 120 točk, materialni stroški 2 %, DDV 22 %, potni stroški 96,98 EUR) po spremembi Odvetniške tarife pa v znesku 593,18 EUR (nagrada za zastopanje na naroku 550 točk, za odsotnost iz odvetniške pisarne 120 točk, materialni izdatki v višini 1 %, 22 % DDV in potni stroški v višini 96,98 EUR), torej skupno za 2.814,94 EUR pravdnih stroškov. Pri tem je prvostopno sodišče tožeči stranki tudi povsem pravilno priznalo potne stroške ter odsotnost iz pisarne, čemur oporeka pritožba tožene stranke. Po spremenjeni odločbi o pravdnih stroških je tako tožena stranka dolžna tožeči stranki, ki je bila oproščena plačila sodne takse za tožbo, povrniti za 2.814,94 EUR pravdnih stroškov.

12. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

13. Kljub navedenim spremembam prvostopne sodbe o glavni stvari in v odločbi o pravdnih stroških je pravdnima strankama priznati le neznaten pritožbeni uspeh in zato krijeta sami svoje pritožbene stroške. Z odgovorom na pritožbo tožeča stranka v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.