Jedro

Odločitev pritožbenega sodišča v predmetni zadevi, ko je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025. Zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (tretji odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).

Izrek

Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi člena 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi Višjega sodišča v Mariboru I Cp 246/2025 (zadeva C-795/25 pred Sodiščem Evropske unije).

Obrazložitev

1.Z v uvodu navedeno odločbo je sodišče prve stopnje pravdni postopek ustavilo glede plačila zneska 59.946,05 EUR s pripadki (I. točka, odločitev s sklepom, ki ni pritožbeno sporna). Ugotovilo je ničnost Kreditne pogodbe št. 80215099824 z dne 15. 12. 2008 ter notarskega zapisa navedene kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, SV 275/2008 z dne 19. 2. 2008 (II. točka). Toženo stranko (v nadaljevanju toženka) je zavezalo, da tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) plača znesek v višini 59.946,05 EUR v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot podrobno izhajajo iz izreka prvostopenjske sodbe (III. točka). Ugotovilo je še, da ne obstoji terjatev toženke v višini 52.068,04 EUR in podredno, da ne obstoji terjatev toženke v višini 21.531,30 EUR (IV. točka). Toženki je naložilo, da tožniku v roku 15 dni povrne njegove pravdne stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (V. točka).

2.Toženka se pritožuje zoper sodbo glede ugodilnega dela (ugotovljene ničnosti kreditne pogodbe, vrnitvenega zahtevka in glede pobotnega ugovora).

3.Postopek se prekine.

4.Tožnik je s toženko sklenil pogodbo o dolgoročnem kreditu z valutno klavzulo, vezano na švicarski frank (CHF). V zavarovanje terjatve je bila ustanovljena hipoteka. Po sklenitvi pogodbe se je bistveno spremenilo valutno razmerje med CHF in EUR, zato se je kreditna obveznost tožnika precej povečala. Zahteval je ugotovitev ničnosti sklenjene pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve ter plačilo razlike med plačanim in prejetim zneskom, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 v skladu s tretjim odstavkom, točko (a) prvega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter na podlagi 113.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) s sklepom z dne 18. 11. 2025 prekinilo postopek in na Sodišče Evropske unije (SEU) naslovilo vprašanji glede razlage člena 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 (v nadaljevanju Direktiva). Postavljeni vprašanji se glasita:

"1. Ali je treba člen 3(1) Direktive in razlage Sodišča EU o merilih presoje predpostavke "znatno neravnotežje" pri pogodbenem pogoju, ki v celoti in neomejeno prevali valutna in obrestna tveganja na potrošnika, razlagati tako, da nasprotuje sodni razlagi nacionalnega prava, ki v primeru, da se to tveganje ne realizira na način, da mora potrošnik vrniti banki višji skupni znesek denarja kot ga je ob sklenitvi pogodbe, glede na elemente, ki so mu bili takrat znani, lahko pričakoval in izračunal, takšen pogoj ne razglasi za nepošten?.

2. Ali je treba člen 3(1) Direktive in sodbo Sodišča EU C-405/21 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, na podlagi katere se pogodbeni pogoj, ki v celoti in neomejeno prevali valutna in obrestna tveganja na potrošnika, razglasi za nepošten, zgolj na podlagi meril Sodišča EU, s katerimi se opredeljuje zahteva "dobre vere"?”.

6.Toženka v pritožbi izpodbija prvostopenjsko odločitev o ničnosti kreditne pogodbe potrošnika, vezane na tujo valuto (CHF), zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev, kot jih določal Zakon o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot), v katerega je bila prenesena Direktiva. Določba 24. člena ZVPot predstavlja materialnopravne predpostavke za ugotavljanje nepoštenosti pogodbenega pogoja, ki so v Direktivi ubesedene v členu 3(1). O vprašanju nepoštenosti pogodbenega pogoja iz 24. člena ZVPot in s tem povezanim vprašanjem ničnosti kreditne pogodbe (23. člen ZVPot) je zato treba odločiti upoštevaje odgovor SEU v zgoraj navedeni zadevi Višjega sodišča v Mariboru.

7.Odločitev pritožbenega sodišča v predmetni zadevi, ko je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025. Zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (tretji odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).

8.Postopek se bo nadaljeval po odločitvi SEU o predlogu za sprejem predhodne odločbe v zadevi Višjega sodišča v Mariboru I Cp 246/2025.

9.Zoper predmetni sklep o prekinitvi postopka imajo stranke v skladu z 211. členom Zakona o pravdnem postopku pravico do pritožbe, pri čemer pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.

-------------------------------

1V skladu z navedeno določbo so pogodbeni pogoji nični.

2Odločitev v predloženi zadevi bo pravno zavezujoča (šesti odstavek 113.a. člena ZS) in bodo sodišča morala upoštevati sprejeto razlago prava EU v vseh sorodnih zadevah.

3"Postopek v zadevi, kjer je bil vložen predlog iz prvega ali drugega odstavka tega člena, sodišče s sklepom iz prvega ali drugega odstavka tega člena prekine do prejema predhodne odločbe, s smiselno uporabo določb zakona, ki ureja prekinitev postopka v zadevi, o kateri sodišče odloča. Zoper sklep o prekinitvi ni dovoljeno vložiti rednega ali izrednega pravnega sredstva.".

4Tako je postopalo tudi VSRS v zadevah: sklep X Dor 238/2022-6 z dne 8. 3. 2023, sklep II DoR 462/2024 z dne 18. 6. 2025 in sklep II DoR 120/2025 z dne 18. 6. 2025, sklep II DoR 324/2025 z dne 1. 10. 2025, VSM sklep I Cp 840/2021 z dne 16. 11. 2021.

5Pritožbeno sodišče se sicer zaveda, da je Vrhovno sodišče v zvezi z vrnitvenim zahtevkom v zadevi kredita, vezanega na tujo valuto CHF, že zastavilo predhodno vprašanje Sodišču EU v zadevi II Ips 14/2025, vendar mora v predmetni zadevi prvenstveno odločiti o vprašanju ničnosti kreditne pogodbe, zato je trajanje prekinitve vezalo na sprejem predhodne odločbe v zadevi Višjega sodišča v Mariboru I Cp 246/2025.

6Zoper sklep o prekinitvi postopka je pritožba izrecno izključena le v zadevi, kjer je bil izdan sklep, s katerim je sodišče predhodno vprašanje odstopilo v odločanje Sodišču EU (tretji odstavek 113.a člena ZS), to pa ne velja za ostale sklepe o prekinitvi postopka. Določba tretjega odstavka 113.a člena je izjema, izjeme pa je treba razlagati ozko, ta izjema pa je določena s prav posebnim namenom, da instančno sodišče ne bi moglo nižjemu sodišču preprečiti postavitve predhodnega vprašanja Sodišču EU.