Jedro

Glede na to, da je bil tožnik posestnik stanovanja od leta 2014 dalje, odklop elektrike februarja 2016 in zamenjava ključavnice v marcu 2016 ne predstavljata dopustne samopomoči. O takojšnjosti samopomoči kot pogoju za dopustitev samopomoči (v skladu z 31. členom SPZ) v takem primeru (ne glede na to, kdaj je toženec izvedel za posest tožnika) namreč ni moč govoriti. Roka, v katerem se je mogoče poslužiti dopustne samopomoči, SPZ ne predvideva, vendar ta po sami naravi stvari ne more biti daljši od objektivnega roka za sodno varstvo posesti, to je enega leta od dneva, ko je motenje nastalo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Toženec sam nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: - tožencu naložilo, da v roku 8-ih dni na svoje stroške poda soglasje in izjavo pri distributerju električne energije družbi A., d.d., ter zagotovi, da se priklopi električna energija na stanovanju posamezni del št. 24 v stavbi 2321 k.o. X, ter v nasprotnem, v kolikor toženec ponovnega priklopa električne energije na to stanovanje ne bi izposloval, tožnika pooblastilo, da sam poda vlogo za priklop električne energije in izposluje priklop električne energije, vse na stroške toženca, v roku nadaljnjih 8-ih dni (I. točka izreka sklepa), - tožencu prepovedalo, da v bodoče odklopi električno energijo na prej omenjenem stanovanju (II. točka izreka sklepa), - tožencu naložilo, da v 8-ih dneh tožniku izroči ključ od nove zamenjane ključavnice na vhodnih vratih predmetnega stanovanja ali pa da na vhodna vrata namesti prejšnjo ključavnico in tožniku omogoči nemoten vstop v stanovanje (III. točka izreka sklepa), - tožencu prepovedalo, da v prihodnje s takimi in podobnimi dejanji, kot so navedena pod točko III izreka izpodbijanega sklepa, zlasti pa z zamenjavo ključavnice na vhodnih vratih stanovanja, moti in posega v posest tožnika na stanovanju (IV. točka izreka sklepa).

- odločilo, da je toženec dolžan v roku 8-ih dni v korist proračuna Republike Slovenije plačati strošek sodne takse v višini 180,00 EUR ter 492,64 EUR stroškov zastopanja tožnika, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (V. in VI. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje toženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne/zavrže s stroškovno posledico. Navaja, da ni več lastnik in posestnik stanovanja, zaradi česar ni več pasivno legitimiran v predmetni pravdi. Prav tako tožnik nima več pravnega interesa za pravdo, saj tožbeni zahtevek ni izvršljiv. Tožnik ni izkazal, da je posestnik stanovanja. Zaslišane priče tega niso izpovedale oziroma niso izpovedale prepričljivo. Hišnik B. B. se tožnika ni spomnil. C. C. o domnevni posesti tožnika ni vedel prav ničesar. D. D. ni nikoli videl tožnika v stanovanju, ampak naj bi ga nekajkrat pobral na cesti. E. E. je (bila) izvenzakonska partnerica tožnika in kot taka ne more biti verodostojna priča. Iz obnašanja priče je bilo tudi razvidno, da je bila v strahu pred tožnikom. Nasprotno pa je F. F. prepričljivo izpovedal, da je tožnik v letu 2014 in še v letu 2015 prebival v G. Toženec tožniku posesti ni izročil prostovoljno. Tožnik je bil viciozni posestnik, zato je imel toženec vso pravico, da se posluži samopomoči. 3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče odloča glede na stanje ob zaključku glavne obravnave.1 Sodba se tako nanaša na pravno razmerje, kakršno obstoji v času zaključka glavne obravnave in ne zajema sprememb, ki so nastopile po tem. Dejstva, ki so nastopila po zaključku glavne obravnave, je mogoče uveljavljati v izvršilnem postopku.2 Sprememba lastništva (posesti) stanovanja, do katere je prišlo po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje,3 tako v predmetnem pravdnem postopku ne vpliva na pravilen zaključek omenjenega sodišča, da je toženec kot motilec pasivno stvarno legitimiran v tej pravdi.4

6. Pritrditi gre zaključku sodišča prve stopnje, da je tožnik dokazal, da je bil od leta 2014 do menjave ključavnice (med 8. in 10. 3. 2016) posestnik stanovanja. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem izvedlo celovito dokazno oceno, ki je življenjsko logična in prepričljiva.5 Oprlo se je na izpoved tožnika, ki jo je potrdila tudi priča E. E. Ta je bila v spornem obdobju njegova partnerka, vendar ta okoliščina sama za sebe ne jemlje verodostojnost njeni izpovedi. Prav tako je sodišče prve stopnje že ob izpovedbi omenjene priče razčistilo, zakaj je na vprašanje, ali se tožnika boji, odgovorila po krajšem premisleku, in hkrati navedlo prepričljive razloge, zakaj ji verjame, da se ga ne.6 Toženec zgolj z nekonkretiziranim zatrjevanjem, da je bilo iz obnašanja priče razvidno, da se tožnika boji, te dokazne ocene sodišča prve stopnje ne uspe izpodbiti. Tudi okoliščina, da je D. D. tožnika večkrat pobral oziroma ga pripeljal v bližino stanovanja, predstavlja indic, ki kaže na to, da je tožnik živel v stanovanju. Izpoved priče C. C. je sodišče le povzelo, ni pa ji dalo posebne dokazne vrednosti. Ne drži niti pritožbena navedba, da se B. B., hišnik bloka, v katerem se nahaja stanovanje, tožnika sploh ni spomnil in da ni vedel, da bi tožnik prebival v bloku. Iz njegove izpovedi izhaja, da dopušča možnost, da ga je v tem obdobju videval. Poleg tega iz izpovedi priče F. F. ne izhaja, da je celotno leto 2014 in še v letu 2015 tožnik bival v G. Glede leta 2014 je izpovedal, da je tožnik v začetku leta še bil prijavljen v G., nato pa ga je občasno kdaj še videl, kar pa ne izključuje tožnikovega bivanja v stanovanju v H., in sicer predvsem upoštevajoč izpoved E. E., da je tožnik po tem, ko ga je odjavila, še prihajal k njej v G. v času, ko je bila njena hčerka odstotna. Za leto 2015 pa se priča F. F. ni mogel spomniti, ali je toženca še videl v G. 7. Glede na to, da je bil tožnik posestnik stanovanja od leta 2014 dalje, odklop elektrike februarja 2016 in zamenjava ključavnice v marcu 2016 ne predstavljata dopustne samopomoči. O takojšnjosti samopomoči kot pogoju za dopustitev samopomoči (v skladu z 31. členom SPZ7) v takem primeru (ne glede na to, kdaj je toženec izvedel za posest tožnika) namreč ni moč govoriti. Roka, v katerem se je mogoče poslužiti dopustne samopomoči, SPZ ne predvideva,8 vendar ta po sami naravi stvari ne more biti daljši od objektivnega roka za sodno varstvo posesti, to je enega leta od dneva, ko je motenje nastalo.9 Pritrditi je potrebno tudi zaključku sodišča prve stopnje (ki ga pritožnik s posplošenimi navedbami ne uspe izpodbiti), da je tožnik nastopil posest v soglasju s tožencem (kar pomeni da ni bil viciozni posestnik) ter posledičnim obstojem toženčevega vedenja za tožnikovo posest že od nastopa posesti v letu 2014.10

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP11), je to sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Zaradi neuspeha s pritožbo toženec sam trpi svoje z njeno vložitvijo nastale stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Glej sodbo II Ips 861/1993 z dne 25. 4. 1995. 2 Glej VSL sodbo II Cp 1833/2014 z dne 10. 9. 2014. 3 Glavna obravnava je bila končana 24. 5. 2018. Iz pritožbi predloženega zemljiškoknjižnega izpiska (priloga B10) pa izhaja, da je lastninska pravica na nepremičnini na novega lastnika (I. d.o.o.) prešla dne 13. 6. 2018. 4 Podobno velja za presojo obstoja tožnikovega pravnega interesa za pravdo. 5 Glej 14. - 23. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa. 6 Glej 18. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa. 7 Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/02, s kasnejšo spremembo. 8 Glede ZTLR, ki naj bi dopuščal samopomoč v rokih, ko je mogoče zahtevati sodno varstvo posesti (drugi odstavek 78. člena ZTLR), pravna teorija poudarja, da je takšna časovna razlika med posegom v posest in izvršitvijo samopomoči nesprejemljiva, ker stimulira samovoljno izvrševanje pravice, kar ni v skladu z urejenim pravnim sistemom, v katerem sodišča rešujejo sporna pravna razmerja (glej R. Vrenčur v Stvarnopravni zakonik s komentarjem (redaktorji Miha Juhart, Matjaž Tratnik, Renato Vrenčur), GV založba, Ljubljana 2004, str. 189). 9 32. člen SPZ. 10 Glej 24. in 25. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa. 11 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.