Jedro

Glede na to, da je dolžnik pravna oseba, bi ga lahko sodišče delno oprostilo plačila taks le za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka (prim. drugi in četrti odstavek 11. člena ZST-1), kar pa ni situacija v tem primeru. Taksna obveznost, h plačilu katere je bil dolžnik pozvan s plačilnim nalogom z dne 19. 1. 2016, ni nastala zaradi vložitve vloge, pri kateri je plačilo sodne takse procesna predpostavka, ampak zaradi tega, ker dolžnik ni plačal sodne takse za ugovor in se je ta štel za umaknjenega. Ker torej dolžnik za taksno obveznost iz četrtega odstavka 34. člena ZST-1 sploh ne more doseči oprostitve njenega plačila, saj za to ni podlage v ZST-1, je odločitev sodišča prve stopnje, da se ga ne oprosti plačila sodne takse, pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se dolžnika ne oprosti plačila sodne takse.

2. Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje dolžnik in pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in dolžnika oprosti plačila sodne takse ali pa da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje predlog dolžnika z dne 19. 2. 2016 za oprostitev plačila sodnih taks presojalo po določbah 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) ter na podlagi dohodkovnega in premoženjskega stanja dolžnika zaključilo, da ga ne oprosti plačila sodne takse. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je takšna odločitev pravilna, vendar iz drugih razlogov.

6. Skladno z 11. členom ZST-1 lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Iz predloga za oprostitev plačila sodnih taks z dne 19. 2. 2016 (v spisu na red. št. 14) izhaja, da ga je dolžnik vložil v zvezi s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse z dne 19. 1. 2016, ki je bil izdan na podlagi četrtega odstavka 34. člena ZST-1. Ta določa, da če se vloga šteje za umaknjeno ali se zavrže, ker taksa za postopek o vlogi ni bila plačana, mora stranka plačati takso, ki je v tarifnem delu tega zakona določena za umik vloge; če ta taksa v tarifnem delu zakona ni določena, se plača tretjina takse za postopek o vlogi; zaradi plačila te takse pošlje sodišče taksnemu zavezancu nov plačilni nalog s sestavinami, določenimi v prvem odstavku tega člena. V konkretnem primeru je namreč sodišče prve stopnje 3. 12. 2015 izdalo sklep, da se šteje, da je ugovor zoper sklep o izvršbi umaknjen, zaradi česar je nato na podlagi četrtega odstavka 34. člena ZST-1 dolžniku izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 19. 1. 2016. 7. Glede na to, da je dolžnik pravna oseba, bi ga lahko sodišče delno oprostilo plačila taks le za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka (prim. drugi in četrti odstavek 11. člena ZST-1), kar pa ni situacija v tem primeru. Taksna obveznost, h plačilu katere je bil dolžnik pozvan s plačilnim nalogom z dne 19. 1. 2016, ni nastala zaradi vložitve vloge, pri kateri je plačilo sodne takse procesna predpostavka, ampak zaradi tega, ker dolžnik ni plačal sodne takse za ugovor in se je ta štel za umaknjenega. Ker torej dolžnik za taksno obveznost iz četrtega odstavka 34. člena ZST-1 sploh ne more doseči oprostitve njenega plačila, saj za to ni podlage v ZST-1, je odločitev sodišča prve stopnje, da se ga ne oprosti plačila sodne takse, pravilna.

8. Glede na pojasnjeno so dolžnikove pritožbene navedbe v zvezi z ugotavljanjem njegovega premoženjskega stanja pravno nepomembne in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep potrdilo.