Jedro

Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je tožeča stranka uveljavljala ničnostni razlog po 4. alineji 359. čl. ZGD. V točki X pa je tožeča stranka uveljavljala ničnost sklepov tudi iz razloga po 2. alineji 359. čl. ZGD. To pa dejansko pomeni, da je sodba res obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, izpodbijana sodba se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tako primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je ničen sklep skupščine tožene stranke sprejet pri 6. točki dnevnega reda skupščine dne 1.2.2005, kot je bil predlagan na skupščini oz., da je ničen ta sklep, kot je zapisan v notarskem zapisniku, kot tudi podrejeni zahtevek tožeče stranke na izpodbojnost navedenih sklepov, in sicer sklepa skupščine, ki je bil dan na glasovanje in sklepa, kot je zapisan v notarskem zapisniku. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki v osmih dneh povrniti 303.988,00 SIT stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.9.2005 dalje do plačila.

Zoper to sodbo se pritožuje tožeča stranka po svojem pooblaščencu iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka (14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP) ter predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi primarnemu oz. podrednemu tožbenemu zahtevku in toženi stranki naloži povrnitev pritožbenih stroškov tožeče stranke skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, podredno pa razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. V pritožbi navaja, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava glede vseh treh vsebinskih sklopov, ki so predmet sodbe sodišča prve stopnje: pristojnosti oz. odločanja nadzornega sveta v družbi z omejeno odgovornostjo, konkurenčne prepovedi in predkupne pravice družbenikov pri dokapitalizaciji družbe z omejeno odgovornostjo. Napačno je sodišče prve stopnje uporabilo materialno pravo s tem, ko je odločilo, da je možno prenesti pravico do odločanja v letnem poročilu iz domene skupščine družbenikov v domeno nadzornega sveta, saj je pravica do odločanja v letnem poročilu osnovna pravica družbenikov in je ni mogoče omejiti na način, kot je bilo to storjeno z napadenim sklepom skupščine družbenikov o spremembi družbene pogodbe v 5. in 6. alinei 31. čl.. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) v 439. čl. namreč izrecno določa med drugim, da družbeniki odločajo o sprejetju letne bilance stanja in izkaza uspeha in o razdelitvi dobička. Ničnost je zato v konkretnem primeru podana, kar sklep po vsebini nasprotuje bistvu družbe. Sodišče prve stopnje se je s svojo odločbo postavilo v vlogo zakonodajalca s tem, da je priznalo nadzornemu svetu pristojnosti, ki predstavljajo osnovno pravico družbenikov in ki so hkrati izven okvira 274. čl. ZGD. Tudi razlogovanje sodišča, da se konkurenčna prepoved iz 41. čl. ZGD ne nanaša na prepoved konkurence v smislu ustavno zajamčene svobodne gospodarske pobude, je po mnenju tožeče stranke napačno. Osebe, ki jih našteva 41. čl. ZGD ne smejo sodelovati v drugi družbi, kot delavci, če bi bila dejavnost, ki bi jo opravljali, lahko v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo njihove družbe. To bi v konkretnem primeru pomenilo, da člani uprave in nadzornega sveta ter prokuristi tožeče stranke kvečjemu ne smejo sodelovati v tretji družbi, ne pa v družbi P. d.o.o., katere družbeniki so. Zato določba 4. odst. 27. čl. spremenjene družbene pogodbe ne konkretizira le izpeljavo zakonske določbe 41. čl. ZGD, kot je ob napačnem materialnopravnem naziranju ugotovilo sodišče prve stopnje, pač pa jo vsebinsko razširja in bi ob takem pravnem tolmačenju abstraktne zakonske norme le-to oblikovala v pravno nevzdržen inštitut. Neutemeljeno pa je sodišče zavrnilo tudi tožbeni zahtevek v delu, kjer družbena pogodba izključuje prednostno pravico družbenikov pri povečanju osnovnega kapitala. V zvezi s tem pritožnik zlasti opozarja, da stališča nemške judikature, na katerih sloni zakonodajna ureditev gospodarskih družb v Sloveniji, po katerih gre dosedanjim družbenikom po razširjenem mnenju prednostna pravica na povečani kapital že po zakonu. Po nemški doktrini pa je lahko izključitev prednostne pravice sprejeta le v sklepu o povečanju kapitala in to z večino, ki je potrebna za spremembo družbene pogodbe. Tako stališče pa izhaja tudi iz komentarja Zakona o gospodarskih družbah. Takšno razumevanje prednostne pravice pri dokapitalizaciji o delniški družbi pa ne more biti glede na določbe ZGD v ničemer drugačno pri družbi z omejeno odgovornostjo. Ker zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka predlaga, da pritožbeno sodišče ravna po 4. tč. 358. čl. ZPP, tožeča stranka prilaga sklep sodnega registra Okrožnega sodišča v Kopru, iz katerega je razvidno, da je registrsko sodišče vpis spremembe družbene pogodbe, katerih določbe so predmet uveljavljanja ničnosti oz. izpodbojnosti v tem gospodarskem sporu, kot tudi vpis članov nadzornega sveta v sodni register na predlog tožeče stranke prekinilo. Podredno pa tožeča stranka uveljavlja tudi pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, saj se sodišče prve stopnje v obrazložitvi napadene sodbe ni opredelilo do dveh ključnih vprašanj, ki sta predmet tožbenega zahtevka. Tožeča stranka je v tožbi v zvezi s sprejemanjem letnega poročila na nadzornem svetu opozorila, da je v posledici 5. alinee 2. dost. 31. čl. novo sprejete družbene pogodbe v nasprotju z bistvom družbe tudi 6. alinea 2. odst. 31. čl., s katero je predvideno, da o podelitvi razrešnice poslovodstva in članom nadzornega sveta odloča skupščina družbenikov. O teh navedba pa sodba sodišča prve stopnje molči. S tem, ko je sodišče prve stopnje sprejelo pravno stališče, da 5. alinea 2. odst. 31. čl. družbene pogodbe ni v nasprotju z ZGD, je sicer možno inplicite razumevanje, da torej tudi 6. alinea 2. odst. 31. čl. ni v nasprotju z bistvom družbe z omejeno odgovornostjo. Kljub temu pa bi sodba glede na tožbene trditve morala vsebovati vsaj kratko utemeljitev takega stališča, katere pa ne vsebuje. S tem je torej posledično v izostanku materialnopravnega naziranja, storejna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, v tem primeru o zatrjevani ničnosti oz. podredno izpodbojnosti 6. alinee 2. odst. 31. čl. spremenjene družbene pogodbe. Sodišče pa tudi ni presojalo ključnih navedb, ki jih je tožeča stranka postavila z vlogo z dne 1.3.2005, ko je razširila tožbeni zahtevek. V drugem pripravljalnem spisu z dne 23.9.2005 je v 10. točki tožeča stranka izrecno opozorila, da pod točkama 2 tako primarnega kot podrednega tožbenega zahtevka tako ničnost, kot podredno izpodbojnost sklepa o notarskem zapisu notarja D.F., saj gre za neobstoječ sklep - sklep, o katerem skupščina tožene stranke ni nikoli odločala. Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti tudi do teh navedb in tako postavljanjem tožbenem zahtevku, kar pa ni storilo. S tem ni odločilo o odločilnih dejstvih, prav tako pa sodba o teh tožbenih navedbah nima razlogov, kar predstavlja kršitev 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v obravnavani zadevi s prvotno vloženo tožbo uveljavljala izpodbojnost skupščinskega sklepa št. 6 o spremembi družbene pogodbe, pri čemer je izrecno izpodbijala določila 5. alinee 2. odst. 31. čl. pogodbe (pristojnost nadzornega sklepa za sprejem letnega poročila), 6. alinee 2. odst. 31. čl. pogodbe (odločanje skupščine o podelitvi razrešnice poslovodstvu in članov nadzornega sveta), 4. odst. 27. čl. pogodbe (članstvo nadzornega sveta) in 2. odst. 36. čl. pogodbe (izključitev prednostne pravice pri prevzemanju novih vložkov). Z vlogo z dne 10.2.2005 (dopolnitev tožbe - list. št. 8 spisa), je tožbo spremenila tako, da je glede vseh zgoraj navedenih pogodbenih določb primarno vtoževala ničnost, podrejeno pa izpodbojnost. Z vlogo z dne 1.3.2005 pa je na novo oblikovala izrek tožbenega zahtevka. Očitno pa je sodišče prve stopnje glede na obsežnost sprememb oz. modifikacij tožbenega zahtevka spregledalo, da je tožeča stranka v drugem pripravljalnem spisu z dne 23.9.2005 uveljavljala še ničnostni razlog po 4. alinei 359. čl. ZGD tako pri razširitvi pristojnosti nadzornega sveta (list. št. 57), kot glede članstva v nadzornem svetu (list. št. 59 spisa) in tudi pri izključitvi prednostne pravice (list. št. 60 spisa). V točki X pa je tožeča stranka uveljavljala ničnost sklepov tudi iz razloga po 2. alinei 359. čl. ZGD, ki ni bil potrjen v notarskem zapisniku v skladu s 1. odst. 292. čl. ZGD (list. št. 61 spisa). To pa dejansko pomeni, da je sodba res obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, kar tudi sicer izrecno v pritožbi uveljavlja tožeča stranka. S tem, da se sodišče ni opredelilo do ničnostnega razloga po 4. alinei 359. in po 2. alinei 359. čl. ZGD in nenazadnje tudi do ničnosti in izpodbojnosti 6. alinee 2. odst. 31. čl. pogodbe pomeni, da v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Zato je moralo pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (1. odst. 354. čl. ZPP). Pri ponovnem odločanju se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti tudi do zatrjevanje ničnosti oz. izpodbojnosti 6. alinee 2. odst. 31. čl. pogodbe ter do uveljavljenih ničnostnih razlogov po 4. in 2. tč. 359. čl. ZGD. Pri tem pa naj upošteva, da pritožbeno sodišče sicer nima pomislekov v materilanopravno presojo sodišča prve stopnje glede dopustnosti pogodbene ureditve o pristojnosti nadzornega sveta, izključitvi prednostne pravice pri vplačilu in prevzemu novih vložkov, ponovno pa bo moralo presoditi v luči pritožbenih navedb, ali je opredelitev članstva nadzornega sveta, kot je določena v 4. odst. 27. čl. družbene pogodbe res vsebinsko povzeta po določbi 1. odst. 41. čl. ZGD in pri tem upoštevati navedbe tožeče stranke, ki se nanašajo na to ureditev.

Iz navedenih razlogov je moralo pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa je pridržalo za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).