- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 2315/2011
ECLI:SI:VSLJ:2012:I.CP.2315.2011 Civilni oddelek
Povzetek
- Obnova zapuščinskega postopkaAli je mogoče obnoviti zapuščinski postopek, ki je končan s pravnomočnim sklepom o dedovanju?
- Uveljavljanje pravic v pravdiKako lahko stranke uveljavljajo svoje pravice, če zapuščinski postopek ni bil zakonit?
- Neutemeljenost pritožbeNa podlagi katerih razlogov je pritožba zavrnjena?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zapuščinskega postopka, ki je končan s pravnomočnim sklepom o dedovanju, ni mogoče obnoviti, pač pa lahko stranke, če so dani pogoji za obnovo postopka po določbah ZPP, uveljavljajo svoje pravice v pravdi. Prizadeta stranka, kateri z morebitnim nezakonitim zastopanjem ni bila dana možnost obravnavanja v zapuščinskem postopku (ali če so podani drugi obnovitveni predlogi), lahko torej s tožbo v pravdi uveljavlja svoje pravice oziroma doseže korekcijo odločitve zapuščinskega sodišča.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Okrajno sodišče v Ljubljani je v zapuščinski zadevi po pok. R.A. s sklepom z dne 23. 05. 2011 zavrglo (dne 10. 04. 2011 vložen) predlog R.G. in M.K. za obnovo zapuščinskega postopka.
2. Zoper omenjeni sklep sta se pravočasno pritožili R.G. in M.K.. V pritožbi navajata, da se ne strinjata z zapuščinskim postopkom in sklepom ID 683/2007, po katerem zapuščina pokojne matere pride v last RS. Pritožnica M.K. naj bi mesec dni po očetovi smrti doživela hudo možgansko kap in po 14 letih od tega še vedno čuti posledice, zaradi česar sta se s sestro odločili, da pustita po materini smrti vse zapuščinske zadeve začasno mirovati. Ker imajo upravne enote vse podatke o družinskih članih, nista pričakovali, da ju lahko „izbrišejo“ kot dedinji po pokojni materi. Sodnica, ki je v predmetni zadevi izdala sklep o dedovanju, je izdala tudi dodatni sklep ID 76/99 po pokojnem očetu I.A., pri čemer je v drugi točki omenilo zapustnikovo vdovo in hčerki (pritožnici).
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da obnova zapuščinskega postopka ni dopustna. Zapuščinskega postopka, ki je končan s pravnomočnim sklepom o dedovanju, ni mogoče obnoviti, pač pa lahko stranke, če so dani pogoji za obnovo postopka po določbah ZPP, uveljavljajo svoje pravice v pravdi. Prizadeta stranka, kateri z morebitnim nezakonitim zastopanjem ni bila dana možnost obravnavanja v zapuščinskem postopku (ali če so podani drugi obnovitveni predlogi), lahko torej s tožbo v pravdi uveljavlja svoje pravice oziroma doseže korekcijo odločitve zapuščinskega sodišča (224. člen Zakona o dedovanju, Ur. list SRS 15/76 s kasnejšimi spremembami; ZD). Na pritožbene navedbe, s katerimi pritožnici izražata nezadovoljstvo nad osnovno odločitvijo sprejeto v tem zapuščinskem postopku, pa pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, saj je sklep o dedovanju z dne 29. 10. 2009 (s katerim je bila zapuščina izročena Republiki Sloveniji) pravnomočen (in ne more biti več stvar pritožbenega preizkusa).
5. Ker razlogi, na katere se sklicuje pritožba, niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (v okviru 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP (v zvezi s 163. členom ZD) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.